Članice Nata so se na današnjem zasedanju zavezale, da bodo Ukrajini nudile podporo. Države bodo okrepile obrambo na tleh, v zraku in na morju, na vzhodnem krilu pa bodo namestile štiri nove bojne skupine. Predsednika Rusije Vladimirja Putina so pozvali h končanju vojne, Kitajsko pa naj se vzdrži podpore Rusiji. Članice zveze so se dogovorile, da podaljšajo mandat Jensu Stoltenbergu, ki bo tako na mestu generalnega sekretarja Nata ostal do konca septembra 2023.
V Bruslju je potekalo zasedanje voditeljev držav zveze Nato, na katerem so države po besedah generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga zavezale, da bodo Ukrajini nudile podporo. “Poleg dronov, protitankovskega orožja in zračnih obrambnih sistemov bomo Ukrajini pomagali še na področju kibernetske varnosti in z opremo za odziv na napad z biološkim, kemičnim ali jedrskim orožjem,” je povedal Stoltenberg.
Ruskega predsednika Vladimirja Putina je pozval, naj takoj ustavi vojno in umakne vojaške sile iz Ukrajine. Belorusijo pa je Stoltenberg pozval, naj neha sodelovati pri invaziji.
Vrh Nata potrdil štiri nove bojne skupine na vzhodnem krilu
Voditelji članic zveze Nato so v odziv na rusko vojno v Ukrajini potrdili namestitev štirih novih bojnih skupin na vzhodnem krilu – na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji. Ob že obstoječih štirih bojnih skupinah v baltskih državah in na Poljskem bo imel tako Nato osem večnacionalnih bojnih skupin od Baltika do Črnega morja. Slovenija bo v okviru namestitve štirih novih bojnih skupin na Slovaško poslala 200 vojakov, je povedal premier Janez Janša ob prihodu.
Štiri nove bojne skupine so takojšnje ukrepanje Nata, ki pa načrtuje tudi dolgoročno prilagoditev novi realnosti, nastali z rusko invazijo Ukrajine. Voditelji so s tem ciljem vojaškim poveljnikom naročili, da preučijo možnosti ukrepanja. Odločitve naj bi sprejeli na vrhu konec junija v Madridu.
Obrambo bodo države Nata okrepile na tleh, v zraku in na morju, je povedal Stoltenberg. Več pozornosti bodo države namenile tudi kibernetski varnosti. Države se bodo zavezale k povečanju sredstev za obrambo.
Voditelji pozvali Kitajsko, naj se vzdrži podpore Rusiji
Ena ključnih tem pogovorov zahodnih voditeljev ta konec tedna v Bruslju v okviru Nata, EU in skupine G7 je, kakšno držo naj zavzamejo v odnosu do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta tudi gospodarsko in vojaško pomaga Rusiji. Voditelji članic Nata so danes Kitajsko pozvali, naj obsodi rusko invazijo Ukrajine, ravna odgovorno in se vzdrži podpore Rusiji v vojni proti Ukrajini. Stoltenberg je dejal, da Kitajska ne sme nuditi ekonomske ali vojaške pomoči ruski invaziji na Ukrajino. “Naše sporočilo Kitajski je, naj se pridruži svetu in ne podpre Rusije,” je dejal.
“Poskrbeti je treba, da konflikt ne bo prerasel v vojno med Rusijo in Natom,” je poudaril Stoltenberg.
“Vsaka uporaba kemičnega orožja bi popolnoma spremenila naravo konflikta”
Generalni sekretar Nata je izrazil zaskrbljenost nad poskusi Rusije, da obtoži Ukrajino in njene zaveznike, da se pripravljajo na uporabo kemičnega orožja. Pravi, da je obtoževanje način ustvarjanja pretveze, da tudi sami storijo enako. Obtožbe proti Ukrajini in Natu je Stoltenberg zavrnil. “Vsaka uporaba kemičnega orožja bi popolnoma spremenila naravo konflikta, predstavljala bi kršitev mednarodnega prava in bi vplivala na prebivalce držav Nata,” je povedal. Vemo, da je Rusija že uporabila kemično orožje, je dodal in spomnil na Salisbury.
Zelenski je imel tokrat zelo specifične zahteve, prosil je za odstotek orožja. “Natančno smo ga poslušali,” je odgovoril Stoltenberg in dodal, da države Nata zagotavljajo pomembno podporo Ukrajini, vključno z orožjem. “Zaveznice delajo, kar lahko, da podprejo Ukrajino. Hkrati pa imamo odgovornost, da preprečimo širitev konflikta v Evropo,” je še povedal.
Stoltenberg na čelu Nata ostaja še eno leto
Članice zveze Nato so se dogovorile, da podaljšajo mandat sedanjemu generalnemu sekretarju, Norvežanu Stoltenbergu, še za eno leto, do konca septembra prihodnje leto. “Soočeni z največjo varnostno krizo te generacije, smo enotni s ciljem ohranjanja močnega zavezništva in varnosti naših ljudi,” je ob podaljšanju mandata zapisal Stoltenberg na Twitterju in dejal, da je počaščen ob odločitvi zaveznic. Stoltenberg je na čelu Nata od oktobra 2014.
Honoured by the decision of #NATO Heads of State and Government to extend my term as Secretary General until 30 September 2023. As we face the biggest security crisis in a generation, we stand united to keep our Alliance strong and our people safe. https://t.co/06YkRkmX8J
— Jens Stoltenberg (@jensstoltenberg) March 24, 2022
Voditelje Nata je nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, predsednik vlade Janez Janša pa je pred vrhom voditeljev Nata dejal, da bo posledice vojne občutil tudi Zahodni Balkan.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje