Menu Item
Veleposlanika Švedske in Finske sta v Bruslju oddala prošnji za vstop v zvezo Nato. Odločitev Švedske in Finske, da zaprosita za članstvo v Natu, je prelomna. Po desetletjih nevtralnosti se je v državah razmislek o pridružitvi zahodnemu zavezništvu odvil po začetku ruske invazije na Ukrajino 24. februarja. Dva ministrska kandidata, Tanja Fajon in Luka Mesec, sta se že odzvala na oddani prošnji nordijskih držav.
Švedska in Finska sta danes v Bruslju uradno vložili prošnji za vstop v Nato. Prošnji sta generalnemu sekretarju zavezništva Jensu Stoltenbergu predala veleposlanika obeh držav, Šved Axel Wernhoff in Finec Klaus Korhonen. Obe doslej nevtralni državi sta se za vstop v Nato odločili zaradi ruske invazije na Ukrajino.
A historic day!
— Sweden at NATO (@SwedenNato) May 18, 2022
Today, Sweden and Finland hand in letters expressing their countries’ interest to apply for @NATO membership to SG @jensstoltenberg #SwedenNATO pic.twitter.com/ZbdfJW3xtu
“To je zgodovinski trenutek za našo varnost,” je ob predaji prošenj dejal Stoltenberg. Poudaril je, da sta Finska in Švedska Natovi najbolj tesni partnerici in da bo njuna pridružitev okrepila skupno varnost. Izrazil je upanje, da bo postopek sprejetja obeh držav hitro zaključen – običajno sicer traja od osem mesecev do enega leta.
Pridružitev novih članic mora potrditi vseh 30 dosedanjih. Za zdaj ji nasprotovanje izraža Turčija, ki je kritična do domnevnih povezav obeh držav z v Turčiji prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK) in kurdsko milico YPG v Siriji. Je pa bil finski predsednik Sauli Niinistö med včerajšnjim obiskom na Švedskem optimističen glede možnosti za spremembe stališč Turčije. “Stališča Turčije so se hitro spremenila in so postala odločnejša v zadnjih dneh,” je dejal v nagovoru švedskega parlamenta. “A prepričan sem, da bomo s pomočjo konstruktivnih razprav rešili situacijo,” je dodal. Povedal je tudi, da je pred mesecem dni s turškim kolegom govoril po telefonu in da je bil Recep Tayyip Erdoğan takrat naklonjen vstopu Finske in Švedske v Natu.
Vstop Finske in Švedske v Nato sta danes komentirala tudi dva kandidata za ministra prihodnje vlade. Tanja Fajon, kandidatka za ministrico za zunanje zadeve, je pozdravila odločitev nordijskih držav, da zaprosita za članstvo v zvezi Nato. “To razumem kot prispevek h kolektivni varnosti Evrope,” je dejala. Kandidat za ministra za solidarno prihodnost Luka Mesec pa je spomnil, da Levica zagovarja izstop iz Nata in nasprotuje širitvi. Povedal je, da bodo, če bodo glede vstopa Finske in Švedske v Nato razpravljali na vladi, glasovali proti, na parlamentarnem glasovanju pa se bodo – skladno s protokolom o delovanju vlade – vzdržali.
Na švedsko in finsko prošnjo za vstop v Nato se je na Twitterju danes odzval tudi slovenski obrambni minister, ki opravlja tekoče posle, Matej Tonin. “Podpiramo odločitev Finske in Švedske za vstop v Nato. Zavezništvo se bo še krepilo, tudi s sodelovanjem z EU. Nato je tudi skupaj z EU močan garant varnosti in naša naloga je, da kot zavezniška država ohranimo svojo kredibilnost in prispevamo v mozaik kolektivne obrambe,” je zapisal.
Zelena luč za začetek uradnih pogovorov še danes?
Veleposlaniki držav članic Nata naj bi o prošnji Švedske in Finske razpravljali danes in bi lahko prižgali zeleno luč za začetek uradnih pogovorov z državama glede njunih prošenj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Več zaveznic v Natu, predvsem Velika Britanija, je državama že ponudilo varnostna zagotovila v vmesnem obdobju pred dejanskim vstopom, ko bo tudi zanju veljal 5. člen o skupni obrambi.
“V zadnjih dneh smo videli številne izjave zaveznic, ki se zavezujejo varnosti Finske in Švedske. Nato je že pozoren na območju Baltskega morja, in Nato in zavezniške sile se bodo po potrebi še naprej prilagajali,” je še dejal Stoltenberg.
Kaj vstop v Nato pomeni za Finsko in Švedsko ter kaj za zvezo Nato in Rusijo, je doc. dr. Jelena Juvan s katedre za obramboslovje ljubljanske Fakultete za družbene vede pojasnjevala v oddaji N1 STUDIO. Dostopno tukaj.
Odločitev Švedske in Finske, ki sta bili v času hladne vojne nevtralni, je prelomna; njuna odločitev, da se pridružita Natu, pa je ena najbolj pomembnih sprememb v varnostni arhitekturi Evrope. Javno mnenje prebivalcev držav glede vstopa v Nato se je občutno spremenilo po začetku ruske invazije na Ukrajino 24. februarja, ko je podpora članstvu v Natu precej narasla.
Kako bo izgledal vstop Finske in Švedske v Nato?
Prošnja za članstvo v Natu je le prvi korak v dolgotrajnem pristopnem procesu. Državi bosta morali opraviti pristopne pogovore na sedežu Nata v Bruslju skupaj z ekipo Natovih strokovnjakov. Cilj pogovorov je od potencialnih članic pridobiti uradno potrditev pripravljenosti in sposobnosti, da izpolnijo politične, pravne in vojaške obveznosti. V naslednjem koraku bosta Švedska in Finska morali Natu poslati pismo o nameri skupaj s časovnimi načrti za dokončanje vseh potrebnih reform, določenih na predhodnem pogovoru.
Za tem mora Nato pripraviti pristopne protokole k washingtonski pogodbi, ki jih nato podpišejo in ratificirajo vse zaveznice. Šele ko vlade držav članic Nata ratificirajo protokole v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, lahko generalni sekretar uradno povabi morebitne nove članice, naj pristopijo k severnoatlantski pogodbi. Ko te pristopijo k pogodbi v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, pa uradno postanejo članice zveze Nato.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!