Švedska in Finska sta blizu tega, da tudi uradno zaprosita za članstvo v zvezi Nato. Ob vojni v Ukrajini, ki je v mednarodni skupnosti poglobila razkorak med Zahodom in Rusijo, spremembe v dolgoletnih politikah Švedske in Finske prinašajo še več sprememb v mednarodnem političnem redu. Kaj bi vstop Finske in Švedske v Nato pomenil za varnost teh dveh nordijskih držav in kaj za zvezo Nato? Kako na vstop držav v Nato gleda Rusija? O tem z doc. dr. Jeleno Juvan, predstojnico katedre za obramboslovje na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
Začetek ruske invazije na Ukrajino 24. februarja je bil veliko presenečenje za dobršen del sveta. Uresničile so se napovedi ZDA – Rusija je dejansko napadla Ukrajino –, iz Ukrajine je nato pred spopadi zbežalo nekaj milijonov ljudi, invazija oziroma “posebna vojaška operacija”, kot invazijo imenujejo v Kremlju, pa je Švedsko in Finsko prisilila v razmislek o koreniti spremembi varnostne politike. Državi, ki sta doslej zavračali članstvo v Natu, sta si premislili, njuno uradno prošnjo za vstop v Nato pa je pričakovati v kratkem.
Finski predsednik Sauli Niinistö je namreč potrdil, da bo njegova država uradno zaprosila za članstvo v vojaškem zavezništvu Nato. Da si bodo prizadevali za članstvo v njej, pa so v nedeljo sporočili tudi v švedski vladajoči stranki Socialnih demokratov.
“To, kar se je zgodilo ta konec tedna, je pričakovano. Je pa izjemno nepričakovano, da sta Švedska in Finska izrazili željo za članstvo v Natu, še bolj izjemna pa je javnomnenjska podpora med švedskim in finskim prebivalstvom za članstvo v Natu,” je (ne)pričakovanost napovedi o vložitvi prošnje za priključitvi Natu komentirala dr. Jelena Juvan. Švedska in Finska sta namreč tradicionalno nevtralni državi, struktura mednarodne skupnosti, vzpostavljena po koncu druge svetovne vojne oziroma hladne vojne, pa temelji na nevtralnosti nekaterih evropskih držav. To, da se spreminja nevtralnost Švedske in Finske, pomeni “tektonske spremembe evropske in svetovne varnostne arhitekture”, ki bodo imele posledice.
Finska in Švedska imata sodobne in številčne oborožene sile. Sta nevtralni, kar pomeni, da sami zagotavljata svojo nacionalno varnost. “V tem smislu zveza Nato vsekakor pridobiva dve državi z visoko razvitimi nacionalnimi vojskami,” je komentirala Juvan. Opozorila je, da zveza Nato, čeprav bi se ji pridružili Finska in Švedska, ne bo aktivirala 5. člena washingtonske pogodbe, dokler ne bo napadena ena od držav članic, oziroma ne bo ravnala na način, da bi izzvala neposredni spopad z Rusijo. Tudi doslej je po oceni sogovornice Nato ravnal zelo preudarno, tudi takrat, ko so ruske sile napadale tarče blizu ozemlja Nata.
Kaj vstop Finske in Švedske v Nato prinaša za Rusijo, je drugo vprašanje; Rusija je namreč že pred tem videla odkrito grožnjo v morebitni širitvi Nata na vzhod in je tudi zato začela vojaško invazijo v Ukrajini. Pa bi vstop Finske in Švedske v Nato lahko vplival na trenutno dogajanje v Ukrajini?
Spopad v Ukrajini še ni eskaliral onkraj ozemlja Ukrajine, je opozorila Juvan, odprto pa – v primeru vstopa – ostaja vprašanje uporabe nekonvencionalnega orožja, kot je jedrsko. Po besedah Juvan bi lahko Rusija okrepila vojaško prisotnost na rusko-finski meji [kopenska je dolga okoli 1.300 kilometrov], s katero bi Rusija Finski in zavezništvu poslala sporočilo. V celotni zgodbi je, tako Juvan, “izjemno pomembna lokacija”, prav tako ruska eksklava Kaliningrad – tudi zato, ker ima Rusija tam lansirne postaje za rakete. “Ta del Evrope je strateško izjemno pomemben, varnostno je zelo na udaru,” je dejala sogovornica.
V Helsinkih, piše analitičarka Minna Ålander, pravijo, da Finska ne želi “outsourcati” svoje obrambe pri Natu in da je članstvo v Natu le dodatno zagotovilo, da se možnost vojaške akcije zoper Finsko zmanjša, kolikor je to mogoče. “To je posledica dejstva, da članstvo v Natu deluje odvračalno pred morebitno rusko agresijo,” je komentirala Juvan. Dodala je: “Dokler ne pride do razširitve oboroženega spopada, je dejstvo, da je država članica Nata, nekakšen garant. Ko oziroma če se bo to zgodilo, pa je Nato garant obrambe skladno s 5. členom washingtonske pogodbe.”
Juvan je komentirala tudi napoved turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je v petek sporočil, da bo vstopu Finske in Švedske v Nato nasprotoval, češ da nordijske države gostijo “teroristične organizacije” [kurdsko PKK]. Sklicujoč se na izkušnjo Evropske unije s Turčijo pri reševanju migrantske krize leta 2015 in 2016, je Juvan menila, da je poleg omenjenega argumenta Ankare “v ozadju še kaj drugega”.
“Ključno vprašanje: Kaj bo z Odeso?”
Odločitev Finske in Švedske o vstopu v Nato je tesno povezana z vojno v Ukrajini. Če se je sprva domnevalo, da so baltske države prve na udaru, če bi se spopad razširil onkraj Ukrajine, je nekoliko bolj jasno, da ima ruski predsednik Vladimir Putin zdaj namen zavzeti vzhod in jug Ukrajine in območja priključiti Rusiji. “Pri tem je ključno vprašanje, kaj bo z Odeso,” je poudarila Juvan. Odesa je po njenih besedah strateško in simbolno izjemno pomembno mesto; v vojni je bila že nekajkrat napadena, a večjega napada še ni doživela. “Morda je naslednja na vrsti,” je dejala. Kar zadeva Pridnestrsko republiko na vzhodu Moldavije, ki bi bila z ozemljem Rusije povezana, če bi Rusom uspelo osvojiti celoten jug Ukrajine, je Juvan povedala, da je večja verjetnost, da bi morebitni spopad izzvale notranje proruske sile, nato pa bi lahko sledila povezava z rusko vojsko.
Juvan je komentirala tudi vojaško pomoč Zahoda Ukrajini, ki jo vidi kot ključno prelomnico. “Če Zahod ne bi pomagal, bi to dejansko pomenilo, da smo eno od držav mednarodne skupnosti pustili na cedilu in da na neki način odobravamo to, kar počne Rusija,” je dejala. Z napadom je Rusija kršila mednarodno pravo in “je spodkopala temelje sodobne mednarodne skupnosti”.
Ukrajina je ta konec tedna slavila na Evroviziji. A to, da bi dejansko prihodnje leto lahko gostila tekmovanje, je po oceni Juvan malo verjetno. Kot je dejala, je večja verjetnost, da bo tekmovanje potekalo zunaj države.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje