"Dejanja ruskega režima so nepredvidljiva, Rusija predstavlja resno grožnjo notranji varnosti Švedske," je dejala vodja švedske varnostne službe Charlotte von Essen. Ta opozarja, da si Rusija bolj kot kdaj koli prej prizadeva pridobiti informacije prek ruskih državljanov, institucij in podjetij na Švedskem.
Ruska invazija na Ukrajino je temeljito spremenila evropsko varnostno ureditev in varnostne razmere na Švedskem, ocenjuje švedska varnostna služba Säpo. Kot je danes opozorila, si Rusija bolj kot kdaj koli prej prizadeva pridobiti informacije prek ruskih državljanov, institucij in podjetij na Švedskem kot tudi s pomočjo kibernetskih napadov. Säpo je tudi posvarila, da bi lahko Rusija za destabilizacijo švedske družbe uporabila sabotaže, dezinformacije in nasilne skrajneže.
Pri tem je treba po njihovem mnenju biti pozoren še zlasti na vohunjenje in sabotaže v povezavi z oskrbo z energijo, telekomunikacijami in transportom kritičnega blaga. Napadi na Švedsko v teh sektorjih bi lahko pomenili tudi škodo za preostalo Evropo, sporočilo Säpo povzema nemška tiskovna agencija dpa.
“Dejanja ruskega režima so nepredvidljiva in Rusija predstavlja tudi resno grožnjo notranji varnosti Švedske,” je dejala vodja Säpo Charlotte von Essen. Na to grožnjo je po njenem treba gledati z vidika, da Rusija vidi Švedsko kot del Evrope in tudi kot del Nata, zaradi česar bi se lahko ruske dejavnosti proti Švedski okrepile.
Na plinovodih Severni tok 1 in Severni tok 2, ki povezujeta Rusijo in Nemčijo, so konec septembra lani po eksplozijah v bližini danskega otoka Bornholm na skupno štirih mestih odkrili uhajanje plina. Seizmografske merilne postaje na Švedskem in Danskem so na območju plinovodov, ki ležita na globini med 80 in sto metrov, zaznale dve ločeni eksploziji.
Säpo in švedsko državno tožilstvo sta novembra ugotovila, da je šlo za resno sabotažo, vendar krivca zanjo nista imenovala. V EU so se sprožila ugibanja, da bi bil lahko incident povezan z vojno v Ukrajini. Moskva in Washington sta sicer danes zanikala odgovornost za sabotažo.
Švedska in Finska sta zaradi ruske grožnje po invaziji na Ukrajino maja lani zaprosili za članstvo v Natu. Pristopne protokole je doslej ratificiralo 28 od 30 članic zavezništva, vendar je proces trenutno obstal zaradi blokade s strani Turčije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!