Na plinovodih Severni tok zaznali še četrto uhajanje plina

Severni tok, plin, uhajanje plina
Foto: Swedish Coast Guard/Handout via TT News Agency/ REUTERS

Na plinovodih Severni tok v Baltskem morju, ki vodita iz Rusije v Evropo, so odkrili še četrto lokacijo uhajanja plina, je sporočila švedska obalna straža. Mediji poročajo, da so novo uhajanje odkrili na plinovodu Severni tok 2, vendar obalna straža tega za zdaj ni potrdila. Evropska komisija je po incidentih na plinovodih države članice pozvala, naj izvedejo stresne teste vse kritične infrastrukture.

“Plin uhaja na dveh lokacijah na švedski strani in dveh na danski strani,” je povedal predstavnik švedske obalne straže, potem ko so v minulih dneh že potrdili tri lokacije uhajanja plina. Pri tem je pojasnil, da sta lokaciji na švedski strani relativno blizu druga drugi. Številni mediji so poročali, da je bila četrta lokacija odkrita na plinovodu Severni tok 2, vendar obalna straža tega še ni potrdila.

Plinovoda Severni tok 1 in 2 sta v zadnjih mesecih v središču geopolitičnih napetosti, saj je Rusija – domnevno iz maščevanja zaradi sankcij Zahoda po invaziji na Ukrajino – zmanjšala oziroma celo prekinila dobavo plina v Evropo. Čeprav plinovoda, ki ju upravlja konzorcij v večinski lasti ruskega energetskega velikana Gazprom, trenutno ne obratujeta, je v obeh še vedno plin. Kot je v sredo sporočila danska agencija za energijo, je iz poškodovanih plinovodov Severni tok 1 in 2 je ušla že več kot polovica plina. Po njihovih izračunih se bi lahko ob nespremenjenih razmerah plinovoda izpraznila do nedelje.

Seizmografske merilne postaje na Švedskem in Danskem so v ponedeljek na območju plinovodov, ki ležita na globini med 80 in 100 metrov, zaznale dve ločeni eksploziji. Na fotografijah, ki jih je posnela danska vojska v gospodarskih conah Švedske in Danske, je bilo videti tri velike gmote mehurčkov na površini vode s premerom od 200 do 1.000 metrov.

Je pa Evropska komisija po incidentih na plinovodih Severni tok države članice pozvala, naj izvedejo stresne teste vse kritične infrastrukture, je v sredo dejala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. “Obrnili se bomo na vse države članice in izvedli stresne teste kritične infrastrukture,” je komisarka Johansson povedala v pogovoru za nemško televizijo ZDF. Danes so na komisiji pojasnili, da so v stiku s članicami, da bi določili, kako bodo te teste izvedli, in tudi njihovo časovnico.

Kot je povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije Anitta Hipper, bodo v okviru teh testov preverili fizično odpornost kritične infrastrukture, tudi energetske. Testi bodo med drugim vključevali grožnje, ki jih lahko izvede človek, kot so sabotaža, hibridne in teroristične grožnje. Na komisiji so poudarili, da obenem poteka preiskava vzrokov, zaradi katerih je prišlo do uhajanja plina.

Za Nato poškodbe plinovodov sabotaža, za Rusijo terorizem

V političnih in strokovnih krogih se vse bolj uveljavlja prepričanje, da gre za sabotažo. Zveza Nato je tako v sporočilu za javnost izrazila globoko zaskrbljenost zaradi poškodb, po informacijah zavezništva pa je za incident kriva sabotaža. Nato je ob tem spomnil, da so članice zavezništva zavezane preprečevanju uporabe energije kot prisilnega ukrepa ter drugih hibridnih taktik. Napovedal je tudi odločen odgovor na vse napade na kritično infrastrukturo v članicah zavezništva. Zavezništvo tudi podpira preiskavo vzroka poškodb, ki že poteka.

Mnogi na Zahodu so obenem s prstom pokazali na Rusijo, ki pa je obtožbe na račun vpletenosti v uhajanje plina na plinovodih zavrnil kot “neumne in absurdne”.  Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v današnji izjavi poudaril, da gre za teroristično dejanje. “Težko si je predstavljati, da bi se tako teroristično dejanje lahko zgodilo brez vpletenosti kake države,” je dodal po poročanju ruske tiskovne agencije TASS.

Za katero državo bi lahko šlo, Peskov ni navedel. Je pa Rusija v sredo sporočila, da mora ameriški predsednik Joe Biden odgovoriti na vprašanje, ali za uhajanjem plina stoji Washington. Rusija je sicer v sredo uvedla preiskavo, s katero naj bi ugotovili, ali gre za mednarodni terorizem. Kot je danes dejal Peskov, mora pri takšni preiskavi sodelovati več držav, ob tem pa obsodil nepripravljenost več držav na komuniciranje. Tako Moskva kot Washington sta že zavrnila vpletenost v incident, o njem pa bo na željo Rusije v petek razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.