Menu Item
Svet Evropske centralne banke (ECB) je osrednje obrestne mere v evrskem območju zvišal za 0,5 odstotne točke. Gre za četrti zaporedni dvig, skupaj pa je osrednji organ evrske denarne politike obrestne mere od julija zvišal za 2,5 odstotne točke. V naslednjih mesecih svet napoveduje dodatna zvišanja.
Svet ECB se je v luči rekordno visokih ravni inflacije sredi tega leta odločil za začetek zaostrovanja denarne politike, kar so v Frankfurtu poimenovali normalizacija. Najprej so julija obrestne mere – glavna je bila dolgo časa pri nič odstotkih, depozitna pa celo v negativnem območju – zvišali za 0,5 odstotne točke, septembra in oktobra je sledil dvig za po 0,75 odstotne točke, tokrat je bil dvig spet nekoliko manj obsežen.
Skupaj so se obrestne mere v območju skupne valute letos tako zvišale za 2,5 odstotne točke, kar predstavlja rekordno dinamiko zaostrovanja denarne politike. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja, ki velja za glavno, bo tako po novem 2,5 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila 2,75 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita oziroma depozitna obrestna mera pa dva odstotka.
V ECB glede na trenutne makroekonomske podatke dvige obrestnih mer napovedujejo tudi v prihodnje. Svet tako pričakuje, da jih bo še “precej zviševal”, ker je “inflacija daleč previsoka in bo po napovedih predolgo ostala nad ciljno ravnjo”. Osrednji organ evrske denarne politike tako ocenjuje, da “bo treba obrestne mere še precej zviševati z enakomernim tempom, preden bodo dosegle ravni, ki so dovolj restriktivne, da bi se inflacija čim prej vrnila na srednjeročni cilj pri dveh odstotkih”.
Predsednica ECB Christine Lagarde je pojem precejšnje zviševanje po seji opredelila z besedami, da je “še nekaj časa pričakovati dvige po 0,5 odstotne točke”. Raven evrskih obrestnih mer je sicer ob poznejšem začetku zaostrovanja denarne politike še vedno precej nižja kot v ZDA ali Združenem kraljestvu. Tokratni dvig sledi podatku o novembrskem nazadovanju inflacije z 10,6 odstotka na sicer še vedno visokih 10 odstotkov. Znižanje je bilo po navedbah sveta ECB sicer predvsem rezultat nižje inflacije v skupini energentov. Rast cen v skupini hrane in temeljni cenovni pritiski v gospodarstvu so se medtem okrepili in bodo po oceni sveta še nekaj časa vztrajali.
Povod za nekoliko manjše zvišanje kot na prejšnjih dveh zasedanjih bi lahko bil premislek glede učinka na gospodarsko dejavnost v evrskem območju. Ta se je namreč občutno umirila in evrskim državam se v letu 2023 obeta celo recesija, ki pa bo po zadnjih napovedih vendarle bolj blaga. Lagarde je navedla, da bi se gospodarska dejavnost v tem in naslednjem trimesečju lahko skrčila, razlog za to pa so energetska kriza, velika negotovost, umirjanje globalne rasti in zaostreni pogoji financiranja zaradi rasti obrestnih mer. A glede na pričakovanja strokovnjakov centralne banke bo recesija “razmeroma kratka in plitva”.
Brodnjak: Razumem, da je hitro dvigovanje obrestnih mer za nekatere šok
ECB je danes objavila nove napovedi za območje skupne valute. Pričakovano ocene kažejo na precej višjo inflacijo in v naslednjem letu nižjo rast kot v zadnji septembrski napovedi. Po navedbah Lagardove trenutno še vedno prevladujejo tveganja, da bo inflacija še višja, rast pa še nižja od pričakovanj. Največje tveganje še vedno prestavljajo posledice ruskega napada na Ukrajino.
Analitiki ECB zdaj pričakujejo, da bo inflacija letos v povprečju znašala 8,4 odstotka, prihodnje leto 6,3 odstotka, v letu 2024 pa naj bi padla na 3,4 odstotka. V septembrski napovedi so bile številke pri 8,1; 5,5 in 2,3 odstotka. ECB je objavila tudi pričakovanje za leto 2025, ko naj bi bila inflacija pri 2,3 odstotka. Za rast BDP medtem strokovnjaki zdaj pričakujejo, da bo letos ta dosegla 3,4 odstotka, prihodnje leto vsega 0,5 odstotka in v letu 2024 nato 1,9 odstotka. Septembra so bile številke pri 3,1; 0,9 in 1,9 odstotka. Za leto 2025 v ECB pričakujejo 1,8-odstotno gospodarsko rast.
Svet ECB je skladno z napovedmi danes razpravljal tudi o načrtu za postopno zmanjšanje bilančne vsote ECB, ki v času zadnjih kriz in izvajanja programov odkupovanja obveznic ter obsežnih dolgoročnih posojil bankam močno narasla. Od začetka marca 2023 dalje se bo portfelj v okviru rednega programa nakupa vrednostnih papirjev zmanjševal “postopno in predvidljivo”, saj centralne banke evrskega območja ne bodo več ponovno investirale glavnice zapadlih obveznic. Zmanjšanje bo do konca drugega četrtletja 2023 v povprečju znašalo 15 milijard evrov na mesec, sčasoma bo določena tudi dinamika v obdobju zatem.
Svet ECB bo na februarski seji objavil podrobne parametre zmanjševanja imetij v okviru rednega programa. Svet bo ob tem redno ocenjeval dinamiko zmanjševanja glede na cilje denarne politike. Pri posebnem programu PEPP, sprejetem v času pandemije covida-19, pa nameravajo centralne banke območja z evrom glavnico zapadlih vrednostnih papirjev ponovno investirati vsaj do konca leta 2024, postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa pa bo svet ECB upravljal tako, da “se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike”. Konec novembra so imele sicer centralne banke evrskega območja skupaj v okviru rednega programa v lasti okoli 3257 milijard evrov obveznic, v okviru posebnega pandemičnega programa pa okoli 1685 milijard evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
#related-news_1
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje