Menu Item
Svetovni voditelji obsojajo rusko invazijo na Ukrajino in izrazili solidarnost. Med drugim so napovedali srečanja Evropskega sveta, voditeljev skupine G7 in veleposlanikov Nata. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zapisala, da bo Rusija odgovarjala za svoje dejanja.
Evropska unija in več evropskih držav je danes obsodilo rusko invazijo na Ukrajino. Predsednika Evropske komisije Ursula von der Leyen in Evropskega sveta Charles Michel sta na Twitterju zapisala, da bo Kremelj odgovarjal za svoja dejanja. Napovedala sta nove sankcije proti Rusiji.
“Ostro obsojamo ruski neupravičen napad na Ukrajino,” sta na Twitterju zapisala von der Leyen in Michel. Dodala sta, da so “naše misli” z Ukrajino in nedolžnimi ženskami, moškimi in otroki, ki se bojijo za svoje življenje. “Kremelj bo odgovarjal,” sta še poudarila. Enak zapis je objavil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Michel je dodal, da je že govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. V pogovoru je obsodil invazijo in izrazil solidarnost z Ukrajino. Napovedal je srečanji Evropskega sveta in voditeljev skupine G7. Govorili bodo o nadaljnjih korakih proti ruskim nezakonitim dejanjem in v podporo Ukrajine. “Predsednika Putina pozivam, naj takoj konča to vojno,” je na Twitterju še zapisal Michel.
Neizzvano invazijo na Ukrajino je najostreje obsodila tudi Evropska unija, ki obsoja tudi vpletenost Belorusije. Unija je ponovila zavezanost Ukrajinski neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti. Od Putina zahteva, da prekine ruske vojaške operacije. “Rusija nosi polno odgovornost za agresijo in izgubljena življenja. Za svoja dejanja bo odgovarjala,” so zapisali v skupni izjavi. Pri sprejemanju nadaljnjih ukrepov ostaja Evropska unija enotna, so sporočili.
Odzval se je tudi Svet Evrope. Generalna sekretarka Marija Pejčinović Burić je ostro obsodila ruski napad na Ukrajino in ocenila, da gre za očitno kršitev statuta Sveta Evrope in evropske konvencije o človekovih pravicah.
Lukašenko: Beloruska vojska ne sodeluje v invaziji
Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je izjavil, da njegova vojska ne sodeluje v ruski invaziji na Ukrajino. Uradni Kijev sicer trdi, da ruske enote vstopajo v državo z beloruskega ozemlja. So pa iz Minska sporočili, da je Putin obvestil Lukašenka o začetku vojaške operacije v Ukrajini v jutranjih urah. Lukašenko je potrdil, da ga je Putin po srečanju s poveljniki vojske obvestil o razvoju razmer.
Izredno zasedanje Nata in voditeljev EU
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je obsodil ruski “lahkomiseln in neizzvan napad” na Ukrajino. Opozoril je, da bo ogrozil številna življenja. Zaradi napada se bodo na izrednem zasedanju dopoldne v Bruslju sestali veleposlaniki 30 članic zavezništva, Stoltenberg pa bo imel novinarsko konferenco.
V Bruslju se bodo na izrednem vrhu sestali voditelji držav članic. EU je sicer v sredo sprejela prvi sveženj sankcij proti Rusiji zaradi priznanja neodvisnosti separatistov v Lugansku in Donecku na vzhodu Ukrajine ter napotitve vojaških sil na to območje. Vključuje sankcije proti osebam ter podjetjem in bankam ter omejitev trgovine z omenjenima območjema in dostopa ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov. Napovedano je, da bo EU danes sprejela nove sankcije.
Na ruski napad na Ukrajino se je ostro odzvala tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). “Napad na Ukrajino ogroža življenja milijonov ljudi. Gre za resno kršitev mednarodnega prava in obveznosti Rusije,” sta sporočila tako generalna sekretarka Ovseja Helga Schmid kot sedanji predsedujoči Ovseju, poljski zunanji minister Zbigniew Rau. Oba sta tudi pozvala k takojšnji prekinitvi vseh vojaških dejavnosti.
Nove sankcije napovedal tudi Biden
Ameriški predsednik Joe Biden je Putinovo napoved vojaške operacije odgovoril, da ga čaka enoten in odločen odziv ZDA ter zaveznikov in partnerjev. Nove sankcije bo naznanil danes zjutraj. “Ves svet moli za Ukrajince, ki trpijo neizzvan in neupravičen napad ruskih vojaških sil. Predsednik Putin se je odločil za vojno, ki bo privedla do katastrofalne izgube življenj in človeškega trpljenja. Samo Rusija je odgovorna za smrt in uničenje, ki bo sledilo temu napadu in ZDA ter zavezniki in partnerji bomo odločno odgovorili. Rusija bo odgovarjala pred svetom,” je sporočil Biden.
Kitajska pozorno spremlja razmere
Kitajska je danes sporočila, da po davišnjem ruskem napadu na Ukrajino pozorno spremlja razmere v Ukrajini. Hkrati je Peking obe strani pozval k zadržanosti. “Kitajska pozorno spremlja najnovejše razmere in obe strani poziva, naj ohranita zadržanost in preprečita, da bi razmere ušle izpod nadzora,” je dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunying.
Evropski voditelji obsodili invazijo
Nemški kancler Olaf Scholz je invazijo označil za “očitno kršitev” mednarodnega prava in “brezvestno dejanje predsednika Vladimirja Putina,” ki jo Nemčija najmočneje obsoja. “Izražamo solidarnost z Ukrajino in njenimi prebivalci,” je še zapisal v izjavi. Moskvo je pozval, naj takoj konča vojaško operacijo.
Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je bil minule tedne izredno dejaven v poskusu mirne rešitve ukrajinske krize, je ostro obsodil današnji obsežen napad Rusije na Ukrajino. Ukrajini je zagotovil, da si Francija z zaveznicami in partnerji prizadeva za končanje konflikta.
Britanski ministrski predsednik Boris Johnson je sklical krizno srečanje, na katerem po navedbah Londona govorijo o grozljivem ruskem napadu na Ukrajino. Johnson se je pred tem po telefonu pogovarjal z Zelenskim in dejal, da “Zahod ne bo stal križem rok, ko je predsednik Putin začel svojo kampanjo proti ukrajinskemu ljudstvu”, so sporočili iz njegovega urada.
Na rusko invazijo v Ukrajino so se odzvali tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Igor Zorčič in premier Janez Janša. Njihove odzive lahko preberete tukaj. Pričakovati je, da bo Janša odpovedal za danes načrtovan obisk v Ukrajini.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je v odzivu tudi zahteval hiter in odločen odgovor na ruski napad na Ukrajino. “Nemudoma moramo odgovoriti na zločinski napad Rusije na Ukrajino,” je objavil na Twitterju. Dodal je, da morata Evropa in svobodni svet zaustaviti Putina. Zavzel se je tudi za sprejem najostrejših sankcij EU proti Rusiji.
Češki premier Petr Fiala je prav tako najostreje obsodil ruski napad na Ukrajino in sklical izredno sejo sveta za nacionalno varnost. “Žal se je zgodilo najhujše,” je zapisal na Twitterju. Dodal je, da je ruski napad na Ukrajino “neupravičeno dejanje agresije proti neodvisni državi”.
Italijanski premier Mario Draghi je v imenu italijanske vlade prav tako obsodil ruski napad na Ukrajino in ga označil za neupravičenega. Dodal je, da Evropa in Nato pripravljata takojšen enoten in odločen odziv. Kot je še sporočil, Italija stoji ob strani ukrajinskemu narodu in ukrajinskim ustanovam.
Ostrim obsodbam se je pridružila tudi Avstrija. Avstrijski kancler Karl Nehammer je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA napovedal hiter in enoten odziv EU. Španski premier Pedro Sanchez je prav tako obsodil ruski napad na Ukrajino in izrazil solidarnost z ukrajinsko vlado in ukrajinskim narodom.
Hrvaški premier Andrej Plenković je ob ostri obsodbi ruskega napada na Ukrajino Rusijo tudi pozval, naj napad na Ukrajino nemudoma prekine. “Najostreje obsojamo agresijo in invazijo Rusije na Ukrajino. Ta z ničemer izzvan napad je groba kršitev suverenosti Ukrajine in mednarodnega prava”, je na Twitterju napisal Planković. Odgovornost za napad je po njegovih besedah izključno na strani Rusije.
Na Madžarskem se je na ruski napad na Ukrajino doslej odzval zunanji minister Peter Szijjarto. Po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI je poudaril, da Madžarska stoji za ozemeljsko celovitostjo in suverenostjo Ukrajine in bo sodelovala v vseh pogovorih zavezniških sil o odločitvah glede usklajenega odziva.
Obsodbam ruskega napada na Ukrajino so se pridružile tudi nordijske države. Finska in Švedska, ki nista članici Nata, sta ob tem ruski napad označili za “napad na evropsko varnostno ureditev”. Norveška, članica Nata, je obsodila “resno kršitev mednarodnega prava”. V Oslu so ob tem napovedali selitev norveškega veleposlaništva iz ukrajinske prestolnice Kijev v Lvov na zahodu države, še poroča AFP.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje