Teheran pripravljen na morebitni napad ZDA: "Odgovorili bomo brez zadržkov"

Na trgu revolucije v Teheranu so iranske oblasti razkrile velik propagandni plakat, ki je uperjen proti ZDA in morebitnemu ameriškemu vojaškemu posredovanju v Iranu.

Tam namreč že skoraj en mesec potekajo množični protivladni protesti, v katerih je doslej umrlo že najmanj 5.000 protestnikov, dejansko število smrtnih žrtev pa naj bi bilo po mnenju mednarodnih organizacij še precej večje.

Propagandni plakat prikazuje ameriško letalonosilko, na kateri so eksplodirala vojaška letala, paluba je prekrita s trupli in krvjo, sledi krvi pa se vijejo tudi za letalonosilko in tako ponazarjajo črte na ameriški zastavi. Na plakatu je tudi napis: "Kdor seje veter, bo požel vihar."

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v začetku januarja dejal, da ne izključuje ameriškega vojaškega posredovanja v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti začele ubijati protestnike. Kljub številnim smrtnim žrtvam pa se ZDA za vojaške ukrepe še niso odločile.

Trump je pretekli teden sicer dejal, da ZDA podrobno spremljajo situacijo v Iranu in da proti tej azijski državi že pluje ameriško ladjevje, v primeru, da bi se v Washingtonu odločili za posredovanje.

Iran napoveduje povračilne ukrepe v primeru morebitnega napada

"Za vsak primer. Morda ga sploh ne bomo potrebovali, bomo videli," je dejal Trump. Po njegovih besedah bi bilo morebitno vojaško posredovanje tokrat še veliko hujše, kot je bilo junijsko, ko so ameriške sile ciljale predvsem iranske jedrske objekte.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je na Trumpove grožnje že odgovoril z besedami, da bo Iran, če bo napaden, "odgovoril z vsem, kar ima".

"Za razliko od zadržanosti, ki smo jo izkazali ob junijskem napadu, tokrat naše oborožene sile nimajo nikakršnih zadržkov. Če bomo znova napadeni, bomo odgovorili z vso silo, ki jo premoremo," je dodal Aragči.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je ob tem danes dodal, da prihod ameriške letalonosilke, ki pluje proti Iranu, ne bo vplival na iransko odločnost in resnost pri obrambi iranskega naroda.

Proti Iranu pluje ameriška letalonosilka

Visoki ameriški uradnik je medtem za Fox News potrdil, da je ameriška letalonosilka USS Abraham Lincoln vstopila v območje ameriškega Centralnega poveljstva (CENTCOM) v Indijskem oceanu. Ob tem je dodal, da letalonosilka še ni pripravljena na morebitne napade na Iran.

Da USS Abraham Lincoln pluje po Indijskem oceanu, je na omrežju X potrdil tudi CENTCOM. Kot so zapisali, je letalonosilka napotena na Bližnji vzhod za spodbujanje regionalne varnosti in stabilnosti.

Ameriške vojaške sile ocenjujejo, da bi lahko Iran proti enotam mornarice poslal na stotine brezpilotnih letalnikov in na tak način skušal preobremeniti obrambne sisteme ladij. "Sodobni obrambni sistemi sprva niso bili zasnovani za obrambo pred takšnimi napadi, ko jih zasiči veliko število dronov," je dejal eden od neimenovanih vojaških poznavalcev.

ZDA krepijo tudi preostale vojaške sile v regiji, tudi na kopnem in zraku, na območje so bile poslane eskadrilje lovcev F-15 in tovorna letala C-17, ki prevažajo vojaško opremo.

Združeni arabski Emirati ne bodo dovolili napadov s svojega ozemlja

Medtem so v bran Iranu stopili tudi nekateri regionlani akterji. Združeni arabski Emirati (ZAE) so namreč danes sporočili, da ne bodo dovolili napadov na Iran s svojega ozemlja, in da zavračajo zagotavljanje logistične podpore za napade.

Zunanje ministrstvo v Abu Dabiju je sporočilo, da je "ponovno potrdilo zavezo ZAE, da ne bodo dovolili uporabe svojega zračnega prostora, ozemlja ali voda v kakršnih koli sovražnih vojaških akcijah proti Iranu". Kot so zapisali, so "dialog, deeskalacija, spoštovanje mednarodnega prava in spoštovanje državne suverenosti" najboljši način za reševanje "trenutnih kriz".

V Libanonu pa je Hezbolah danes na več območjih organiziral shod v podporo Iranu v luči ameriško-izraelskih groženj. Vodja libanonskega proiranskega gibanja Hezbolah Naim Kasem je opozoril, da bi bil nov napad ZDA na Iran tudi napad na Hezbolah, in da bi vojna proti Iranu tokrat "zažgala regijo", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Soočeni z agresijo, ki ne dela razlik med nami (...) smo tarča vsake morebitne agresije in odločeni smo, da se bomo branili," je dejal Kasem v televizijskem nagovoru podpornikom na shodu solidarnosti za Iran.

Izrael nezadovoljen zaradi Witkoffovih diplomatskih prizadevanj

Medtem pa v Izraelu narašča nezadovoljstvo nad diplomatskim pristopom ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa. Po navedbah visokih izraelskih vladnih uradnikov naj bi Witkoff vztrajal pri ohranjanju dialoga s Teheranom in to kljub obsežnim podatkom izraelskih obveščevalcev o nasilju in množičnih smrtnih žrtvah med prebivalstvom, ki že skoraj mesec dni protestira proti oblastem.

Izraelski viri tako trdijo, da naj bi Witkoff ameriškemu predsedniku Trumpu pokazal telefonski sporočili zunanjega ministra Aragčija in predsednika Masuda Pezeškiana, v katerih naj bi skušala Trumpa prepričati, naj zaustavi že napovedani napad pred dvema tednoma. Po mnenju izraelskih oblasti naj bi Witkoff s sporočili zavlačeval odločitev ZDA, zaradi tega pa se je zmanjšal tudi pritisk na iranske oblasti.

Omenjena sporočila iranskega vodstva naj sicer ne bi bila edini razlog za ameriško preložitev napada. Po poročanju nekaterih virov ameriške sile pred dvema tednoma še niso bile popolnoma pripravljene na izvedbo napada.

"Nezadovoljnim protestnikom se pridružujejo novi"

Po podatkih izraelskih obveščevalcev naj bi število smrtnih žrtev med protestniki naraslo že nad 20.000, večino smrtnih žrtev predstavljajo civilisti. Iranske oblasti so sicer brez sodnih postopkov usmrtile tudi že več kot 100 ljudi, ki naj bi spodbujali sodržavljane k protestom.

Po mnenju Izraela naj bi prav podatki o velikem številu smrtnih žrtev pod vprašanje postavljali smisel nadaljnjega Witkoffovega zaupanja v diplomatska prizadevanja s Teheranom.

Iran je kmalu po izbruhu množičnih protestov po državi močno omejil dostop do svetovnega spleta, zaradi česar so poročila o dogajanju v tej državi močno omejena. Sin iranskega predsednika Jusef Pezeškian je medtem že pozval k odpravi omejitev dostopa do interneta po državi.

Opozoril je tudi, da ta omejitev ne bo rešila ničesar, temveč da zgolj odlaša trenutek, ko bodo posnetki nasilnega zatiranja protestov v Iranu začeli krožiti po svetovnem spletu.

"Tistim, ki so že bili nezadovoljni nad oblastmi, se zdaj pridružujejo novi nezadovoljni državljani. Objave posnetkov nasilja so nekaj, s čimer se bomo morali prej ali slej soočiti," je poudaril v objavi na omrežju Telegram.