Tehnologija, ki jo Evropa uporablja za boj proti dronom

V skladišču, ki je več kot 1.500 kilometrov oddaljeno od ukrajinske prestolnice, delavci na severu Danske skrbno sestavljajo protidronske naprave. Nekatere bodo poslali v Kijev, kjer bodo motile rusko tehnologijo, ostale pa v druge dele Evrope, da bi se borile proti skrivnostnim vdorom dronov v zračni prostor držav članic Nata.

Dve danski podjetji, Weibel Scientific in MyDefence, imata po nedavnih skrivnostnih preletih dronov v Evropi vse večje povpraševanje. Med drugim se ukvarjata s sestavo ročnih radiofrekvenčnih naprav, ki z motnjami signala prekinejo povezavo med dronom in pilotom, poroča AP.

Povzročanje teh motenj je v Evropski uniji omejeno in strogo regulirano, a zelo pogosto na ukrajinskih bojiščih. Tam so motnje postale tako obsežne, da sta Rusija in Ukrajina začeli uporabljati drone, ki delujejo s pomočjo tankih optičnih kablov. Na ta način jih motilci ne morejo zmesti.

"Velika potreba" po namestitvi protidronskih sistemov

Vojna z droni se je razplamtela po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022. Rusija je svojo sosedo bombardirala s pomočjo dronov in raket, pri tem pa ciljala predvsem na železnice, elektrarne in mesta. Ukrajina se je odzvala z drznimi protinapadi globoko v notranjosti Rusije, pri čemer je tudi sama uporabila drone.

Od letos septembra se o dronih več govori tudi v drugih delih Evrope, ko se je v zračnem prostoru EU pojavilo več neidentificiranih brezpilotnih letal. Evropski voditelji so ob tem začeli omenjati vzpostavitev dronskega zidu, s pomočjo katerega bi lažje odkrivali in sledili tem napravam, ki kršijo evropski zračni prostor.

Nekateri politiki so incidente označili za rusko preverjanje odziva na grožnje in pripravljenosti na dronske napade, piše AP. Kremelj je obtožbe o vpletenosti Rusije zavrnil.

Docent na danski obrambni akademiji Andreas Graae meni, da se v Evropi kaže velika potreba po hitri namestitvi protidronskih sistemov.

"Vse evropske države se trudijo najti prave rešitve in se pripraviti na nove izzive, povezane z droni," je dejal. "Nimamo vsega, kar je treba, da bi bili dovolj dobri pri odkrivanju teh groženj."

Kako delujejo trenutni sistemi

Nedavni preleti evropskih letališč z droni so po mnenju Dana Hermansena, direktorja podjetja MyDefence, Evropi odprli oči. "Nenadoma smo spoznali, da vojna z droni ni le nekaj, kar se dogaja v Ukrajini, ampak je nekaj, kar moramo obravnavati v scenariju hibridne vojne grožnje," je dodal.

Tehnologija danskega podjetja Weibel Scientific na podlagi sprememb valovne dolžine odbitega signala določi hitrost preleta drona. Na ta način lahko napove smer gibanja objekta, je pojasnil izvršni direktor podjetja Peter Røpke. "Vojna v Ukrajini in zlasti njen razvoj v zadnjih nekaj letih z uporabo tehnologije dronov pomeni, da je povpraševanje po tovrstnih izdelkih zelo veliko," je dodal.

Novembra so vojaški uradniki Nata povedali, da je bil na vzhodni blok zavezništva nameščen nov ameriški sistem proti dronom, Danska, Poljska in Romunija ga že uvajajo. Gre za ameriški sistem Merops, ki je dovolj majhen, da se prilega na zadnji del manjšega tovornjaka. Sistem zna prepoznati drone in moti njihove signale.

Cilj Nata je, da mejo z Rusijo tako dobro oboroži, da Moskvo odvrne od kakršnih koli namer vstopa v države članice Nata, je za AP povedal eden izmed predstavnikov zavezništva.