Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu je vložil zahtevo za izdajo nalogov za aretacije v povezavi s spopadi v Gazi. Med njimi so izraelski premier Benjamin Netanjahu, obrambni minister Joav Galant in najvišji voditelji Hamasa. Kot navaja, so pri vseh prepoznali kazensko odgovornost za vojne zločine in zločine proti človeštvu. Netanjahu je v odzivu z ogorčenjem zavrnil tožilčevo primerjavo Izraela s Hamasom, kritičen je bil tudi Hamas.
Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan je vložil zahtevo za izdajo naloga za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, obrambnega ministra Joava Galanta in treh najvišjih voditeljev palestinskega islamističnega gibanja Hamas. To so vodja gibanja Hamas na območju Gaze Jahja Sinvar, poveljnik Hamasovega oboroženega krila Al Kasam Mohamed Diab Ibrahim al Masri (znan tudi kot Mohamed Deif) in vodja Hamasovega političnega urada Ismail Hanija.
Izraelski premier se je proti večeru odzval na zahtevo za izdajo nalogov za aretacijo. V odzivu dejal, da “z ogorčenjem zavrača primerjavo haaškega tožilca med demokratičnim Izraelom in množičnimi morilci Hamasa” in dodal vprašanje, kako da si drzne “primerjati Hamasove pošasti z izraelskimi vojaki, najbolj moralno vojsko na svetu.”
Naznanil je, da bo Izrael ustanovil poseben odbor za boj proti prizadevanjem tožilca ICC, da bi pridobil nalog za prijetje. Prav tako bo v prihodnje spregovoril z zunanjimi ministri vodilnih držav, da bi jih prepričal, da nasprotujejo zahtevi Khana in se izrečejo, da naloga zoper politike Izraela tudi ob morebitni izdaji ne bodo upoštevali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izrael je zahtevo označil za zgodovinsko sramoto, prav tako je bilo kritično palestinsko islamistično gibanje Hamas. V odzivu je opozorilo, da Khan primerja žrtev z agresorjem in spodbuja nadaljevanje genocida v Gazi.
Zakaj tožilec zahteva izdajo nalogov za aretacijo
Kot so navedli na spletni strani haaškega sodišča, je Hamasova trojica kazensko odgovorna za vojne zločine in zločine proti človeštvu, ki so se od 7. oktobra lani zgodili na ozemlju Izraela in Palestine. Med njimi izpostavljajo iztrebljanje, ubijanje, zajetje talcev ter mučenje in izvajanje spolnega nasilja. Tožilec Khan je opozoril, da obstajajo sumi, da so zajete talce zadrževali v nečloveških razmerah, nekateri od njih pa tudi podvrženi spolnemu nasilju, vključno s posilstvom.
V primeru izraelskega premierja Netanjahuja in ministra Galanta je sodišče ugotovilo njuno kazensko odgovornost za vojne zločine in zločine proti človeštvu, ki so se od 7. oktobra lani zgodili na ozemlju Gaze. Med njimi so našteli iztrebljanje in stradanje civilistov, naklepno povzročanje velikega trpljenja ali hudih telesnih poškodb, ubijanje in usmerjanje napadov na civilno prebivalstvo. Khan je še dodal, da zločini v Izraelu ne bi bili storjeni brez njunega dela.
Khan je v pozivu opozoril, da je Izrael večkrat samovoljno omejil dobavo humanitarne pomoči v Gazo, med obleganjem enklave pa tudi oskrbo s pitno vodo in električno energijo. “Moj urad trdi, da so bila dejanja storjena kot del načrta za uporabo lakote kot načina vojskovanja in rabe drugih nasilnih dejanj proti civilnemu prebivalstvu Gaze kot sredstva za odpravo Hamasa, zagotovitev vrnitve talcev, ki jih je Hamas zajel, in kolektivno kaznovanje civilnega prebivalstva Gaze, ki so ga dojemali kot grožnjo Izraelu,” je dodal Khan.
V primeru izdaje naloga za prijetje s strani ICC bi države podpisnice rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča, morale omenjene osebe ob morebitnem vstopu na njihovo ozemlje prijeti in jih izročiti sodišču. Izrael sicer ni član ICC, Netanjahu pa je že aprila izjavil, da poskuse spodkopavanja izraelske suverenosti s strani ICC ne bodo nikoli sprejeli. Dodal je, da bi izdaja naloga za aretacijo kršila pravico Izraela do samoobrambe.
Izrael ima tako kot vse države pravico do samoobrambe, vendar ga ta pravica ne odvezuje obveznosti spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, je še poudaril. “Ne glede na morebitne vojaške cilje so sredstva, ki jih je Izrael izbral za njihovo doseganje v Gazi, kazniva dejanja,” je še dodal.
V uradu tožilca so v obeh primerih pregledali vse gradivo, videoposnetke in fotografije s terena. Khan se je srečal tudi z nekaterimi svojci žrtev in zajetih talcev ter obiskal nekatere kraje, prizadete med Hamasovimi in izraelskimi napadi. “Če ne bomo pokazali pripravljenosti za enako uporabo prava, bomo ustvarili pogoje za njegov propad. S tem bomo razrahljali preostale vezi, ki nas držijo skupaj,” je dodal.
“Če ne bomo pokazali pripravljenosti za enako uporabo prava, bomo ustvarili pogoje za njegov propad. S tem bomo razrahljali preostale vezi, ki nas držijo skupaj,” je na koncu zapisa poudaril tožilec Khan.
Kot navaja tiskovna agencija Reuters, bodo o tem, ali obstajajo zadostni dokazi za izdajo nalogov za aretacijo, odločali sodniki v predkazenskem postopku.
Slovensko zunanje ministrstvo poziva k pregonu zločinov
Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je odzivu na zahtevo tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča za izdajo naloga za prijetje voditeljev Izraela in Hamasa pozdravilo napredek pri preiskavi razmer v Palestini. “Zločine, storjene v Izraelu in Palestini od 7. oktobra lani, je treba preganjati neodvisno in nepristransko, ne glede na storilcev,” so tudi zapisali v objavi na omrežju X. Tudi zunanja ministrica Tanja Fajon je na omrežju pozdravila odločitev tožilca.
Vrstijo se tudi drugi odzivi na predlog
“Generalni tožilec v isti sapi omenja predsednika vlade in obrambnega ministra Izraela z ogabnimi nacističnimi pošastmi Hamasa. To je zgodovinska sramota, ki si jo bomo zapomnili za vedno,” je izjavil izraelski zunanji minister Izrael Kac. Naznanil je, da bo Izrael ustanovil poseben odbor za boj proti prizadevanjem tožilca ICC, da bi pridobil nalog za prijetje.
Tudi izraelski finančni minister Bezalel Smotrič je zahtevo Khana primerjal z nacistično propagando. “Take hinavščine in sovraštva do judov, kot ga je pokazalo sodišče v Haagu, nismo videli od nacistične propagande.” Član izraelskega vojnega kabineta Beni Ganc pa je potezo tožilca ICC označil za zločin zgodovinskih razsežnosti.
Odzval se je tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki je bil do poziva haaškega tožilca prav tako oster. “zahteva tožilca mednarodnega kazenskega tožilca za izdajo nalogov za aretacijo je nezaslišana,” je dejal. Dodal pa še, da bo ZDA vedno stala ob strani Izraelu, ko pride do varnostnih groženj. Tudi državni sekretar Antony Blinken je v odzivu dejal, da bi morebiten postopek kazenskega sodišča v Haagu lahko uničil prizadevanja za prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom.
Na zahtevo za izdajo naloga za aretacijo se je prav tako odzval slovenski evropski poslanec Matjaž Nemec. Zapisal je, da mednarodno kazensko sodišče z odločitvijo brani vest človeštva, in da mora biti to “glasen poziv tako EU kot mednarodni skupnosti, da zločinov v Gazi kot na Zahodnem Bregu ne morejo več ignorirati. V kolikor se bo kršenje mednarodnega prava nadaljevalo, morajo takoj slediti sankcije”.
Preberite še intervju z Beti Hohler, ki je prva Slovenka, izvoljena za sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču. Prejšnji mesec je o svojem delu in Mednarodnem kazenskem sodišču ter mednarodnem pravu govorila za rubriko Poglobljeno na N1. Pred njo je devetletni mandat.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje