Pred letom dni je Volodimir Zelenski na kijevskem letališču Hostomel Ukrajincem obljubil zmago nad Rusijo. Danes se takšna obljuba zdi povsem neizrekljiva. Ne zaradi kake prelomne spremembe na bojiščih, prihoda lovcev F-16 ali ukrajinskega vdora v Kursk. Dogodek, ki je zaznamoval tretje leto vojne v Ukrajini, se je zgodil daleč stran od Kijeva, Moskve ali več kot tisoč kilometrov dolge fronte. Tam so ostali le mrtvi in ranjeni.
Na današnji dan pred tremi leti je ruski predsednik Vladimir Putin v zgodnjih jutranjih urah najavil posebno vojaško operacijo za "demilitarizacijo in denacifikacijo Ukrajine". Čez meje se je v Ukrajino začela valiti ruska vojska z vso mehanizacijo, v mestih širom Ukrajine pa so se oglasile sirene in detonacije. Začela se je vojna v Ukrajini, ki traja že tri leta.
Če so prvi dve leti zaznamovale ofenzive obeh vojsk, vojni zločini v Buči, sankcije, upor Wagnerjevih plačancev in napovedi o novih pošiljkah Zahodnega orožja, je tretje leto za seboj pustilo drugačen vtis. Vojna na vzhodu Evrope je bila deležna manjše pozornosti javnosti, ki so jo zaposlovali drugi svetovni dogodki. Grozote spopadov v Gazi in Libanonu, pa evropske in še posebej ameriške volitve, katerih razplet je vojno v Ukrajini v tednih pred tretjo obletnico znova pripeljal na prve strani časopisov.
Tretje leto vojne na bojiščih ni prineslo velikega preboja ali ofenzive, ki bi hipoma spremenila tok dogajanja. Ukrajinska vojska se je na mednarodno priznanem ozemlju Ukrajine skoraj izključno branila, pobuda pa je bila povsem na ruski strani. V celotnem letu 2024 je ruska vojska po podatkih ameriškega Inštituta za preučevanje vojne zavzela več kot 4.100 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja. Večinoma je šlo za nenaseljen prostor in manjše vasi na vzhodu Ukrajine ter na severovzhodu v bližini Harkova. Rusko zmerno napredovanje se je nadaljevalo tudi v novem letu, prejšnji teden pa se je vojska po lastnih navedbah močno približala osrednji regiji Dnipropetrovsk, kamor od začetka invazije še ni prodrla.
Dinamiko počasnega, a vztrajnega ruskega napredovanja je avgusta na kratko zmotil ukrajinski vdor v rusko obmejno regijo Kursk. Ukrajinska vojska, ki se je drugod soočala z rusko ofenzivo, je z akcijo presenetila in med šibko obrambo v regiji zasejala paniko. Po lastnih navedbah je zasedla okoli 1.000 kvadratnih kilometrov ozemlja z mestom Sudža. Z zasedbo ruskega ozemlja je Ukrajine skušala izboljšati svoje pogajalsko izhodišče. Po prihodu okrepitev in protiofenzivi je Rusija začela potiskati ukrajinske vojake iz Kurska. Po lastnih navedbah je do minulega tedna ponovno prevzela nadzor nad 64 odstotki zasedenega ozemlja v regiji.
Ukrajinska zasedba dela regije Kursk je privedla do še ene zanimive poteze. Po tem, ko je Severna Koreja Rusiji že pomagala z orožjem, je na bojišče poslala tudi svoje vojake. Po podatkih južnokorejske obveščevalne službe jih je novembra v regijo Kursk odšlo 10.900, prav veliko konkretnih informacij o njih pa od tedaj ni. V začetku februarja so južnokorejski obveščevalci in Ukrajina zatrdili, da se v Kursku severnokorejski vojaki od sredine januarja ne borijo več.
Rusija trenutno zaseda približno petino mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine, medtem ko Ukrajinska vojska nadzoruje okoli 400 kvadratnih kilometrov regije Kursk. Nekatera mesta in vasi ob fronti so popolnoma uničeni, medtem ko se na skrajnem vzhodu Ukrajine pod rusko zastavo že začenja obnova mest, kjer so srditi spopadi potekali v prvih letih vojne.
[caption id="attachment_7455756" align="aligncenter" width="1024"]
Pogled skozi zidarski oder na Mariupol (Foto: REUTERS/Alexander Ermochenko)[/caption]
V tretjem letu vojne je Ukrajina dočakala tudi prihod nekaterih pomembnih oborožitvenih sistemov, ki so jih obljubili njeni zahodni zavezniki. Tako so poleti prispela prva lovska letala F-16, za katera si je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski močno prizadeval. V Evropi izšolani ukrajinski piloti naj bi z njimi prestrezali rakete in drone ter skrbeli za zračne napade. Dobave lovskih letal se še nadaljujejo, a kakšnega odmevnega učinka v Ukrajini za zdaj niso dosegla.
Pomembna pridobitev, ki tehtnice prav tako ni spravila na ukrajinsko stran, je bilo tudi dovoljenje ZDA in Velike Britanije, da lahko ukrajinska vojska z njihovimi raketnimi sistemi dolgega dosega izvaja napade na cilje globoko v Rusiji. Ob prvih ukrajinskih napadih s tem orožjem je svet nervozno čakal na odziv Rusije, ki je napade z zahodnim orožjem na njeno ozemlje predhodno večkrat označila kot nesprejemljive. Ob verbalnih grožnjah Zahodu je Rusija ukrajinsko mesto Dnipro napadla z novo balistično raketo orešnik.
Dogodek, ki se je zgodil daleč proč od fronte in vojno postavil na glavo
Najpomembnejši dogodek tretjega leta vojne v Ukrajini pa se je zgodil daleč stran od bojišč, Moskve ali Kijeva. Na predsedniških volitvah v ZDA je novembra zmagal Donald Trump, ki je v kampanji zagovarjal čimprejšnje končanje vojne in zaustavitev pomoči Ukrajini. Tudi zaradi tega so ob prehodu v novo leto številni analitiki in državniki bolj ali manj direktno ocenjevali, da se bodo prav v letu 2025 začela pogajanja za končanje vojne v Ukrajini.
Verjetno pa si niso predstavljali kaotičnega scenarija in popolnega obrata v odnosu ZDA do Ukrajine, ki se je začel kazati v drugem tednu februarja. Trumpova administracija je začela omenjati možnost dogovora, po katerem bi za pomoč od Kijeva dobila redke rudnine. Nato se je zgodil telefonski pogovor med Trumpom in Putinom, kjer sta se dogovorila o takojšnjem začetku mirovnih pogajanj. Zelenski, ki ga je Trump po pogovoru s Putinom prav tako poklical, je izrazil nelagodje, nervoza pa je rasla tudi v Evropi.
Sledila je evropska nočna mora na varnostni konferenci v Münchnu ter nato sestanek ameriške in ruske delegacije v Riadu. Delegaciji z zunanjima ministroma na čelu sta se dogovorili o oblikovanju ločenih pogajalskih ekip, ki se bosta pogajali o miru v Ukrajini. V prvi fazi brez Ukrajine in Evropske unije. Sklenili so tudi, da se obnovi diplomatska povezava med državama, da se predsednika srečata v živo in da se po koncu vojne oživi gospodarsko sodelovanje.
Dan po sestanku je odjeknila Trumpova obtožba, da je za vojno kriva Ukrajina, in opazka o domnevni nizki javni podpori Zelenskega. Ta je odgovoril, da je Trump obdan z dezinformacijami ter da so ZDA v Riadu pomagale spraviti Putina iz popolne izolacije. Trump je šel še korak dlje in Zelenskega označil za diktatorja. Od odhoda Joeja Bidna, ki je bil pred iztekom mandata pripravljen Ukrajini dati skorajda karkoli, iz Bele hiše takrat ni minil niti en mesec.
Četudi bo v četrtem letu vojne morda prišlo do premirja, je krvni davek spopadov že sedaj visok. Po podatkih Združenih narodov je do konca leta 2024 umrlo 12.456 ukrajinskih civilistov (od tega 669 otrok), ranjenih pa je bilo 28.382 ljudi (od tega 1.833 otrok). ZN opozarja, da so realne številke lahko še višje. O smrti v vojaških vrstah je težje govoriti, saj jih obe strani skrivata. Zelenski je za NBC nedavno dejal, da je umrlo več kot 46.000 ukrajinskih vojakov, ranjenih pa je okoli 380.000. Številke padlih so v resnici verjetno višje, neuradne ocene se gibajo med 50.000 in 100.000 ukrajinskimi vojaki.
Ruska stran podatkov ne razkriva, glede na analizo medijev BBC Russia in Mediazone pa je umrlo vsaj 91.000 ruskih vojakov. Bivši obrambni minister ZDA Lloyd Austin je konec lanskega leta ocenil, da je mrtvih ali ranjenih okoli 700.000 ruskih vojakov. K temu lahko prištejemo še ubite severnokorejske vojake, ki jih je po ocenah obveščevalcev med 1.000 in 3.000.
POSEBNI VIDEO: To je farsa demokracije
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje