Trump posvaril pred namestitvijo min v Hormuški ožini: Posledice bodo takšne, kot jih še nismo videli

Ameriški minister za energijo Chris Wright je na omrežju X objavil, da je ladja ameriške vojaške mornarice uspešno pospremila naftni tanker skozi Hormuško ožino, kar je iranska revolucionarna garda hitro zanikala, Wright pa je kmalu zatem objavo izbrisal, poroča AFP.

"Nobena ameriška vojaška ladja se v času vojne ni drznila približati Omanskemu morju, Perzijskemu zalivu ali Hormuški ožini," je kmalu po Wrightovi objavi izjavil tiskovni predstavnik iranske revolucionarne garde Ali Mohamed Naini, poroča AFP.

Ameriške sile so po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa napadle deset iranskih čolnov, ki so poskušali namestiti morske mine.

V objavi na družbenih omrežjih je dodal, da jih bo kmalu sledilo še več.

Obljubil je še, da bodo ZDA čolne uničile "hitro in nasilno", in sicer s pomočjo iste tehnologije in raketnih zmogljivosti, kot so jih uporabile proti tihotapcem drog, navaja BBC.

Televizija CNN je na podlagi neimenovanih obveščevalnih virov ameriške vlade poročala, da je Iran začel polagati mine v Hormuško ožino.

Ameriški predsednik Donald Trump je Iran posvaril pred morebitno namestitvijo min v Hormuški ožini. V objavi na svoji platformi Truth Social je zapisal: "Če je Iran postavil kakršne koli mine v Hormuški ožini – in nimamo poročil, da bi to storili – želimo, da jih odstrani, TAKOJ!"

"Če bi bile mine iz kakršnega koli razloga postavljene in ne bi bile nemudoma odstranjene, bodo vojaške posledice za Iran na ravni, kakršne še nismo videli," je še zapisal in dodal, da pa bo odstranitev potencialno nameščenih min "korak v pravo smer".

Ameriške obveščevalne službe menijo, da se Iran pripravlja na namestitev morskih min v Hormuški ožini, poroča CBS News. Po informacijah, ki jih je pridobil CBS, Iran uporablja manjša plovila, od katerih vsako prevaža dve do tri mine.

Na vprašanje novinarjev, kako dolgo bo trajala vojna v Iranu, je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt dejala, da je bil začetni časovni okvir štiri do šest tednov za uničenje iranskih raket in mornarice, odpravo njegovih jedrskih zmogljivosti ter uničenje njegovih zavezniških milic.

Operacija poteka hitreje od načrtov, je dejala, vendar se vojna ne bo končala, dokler Iran ne bo dosegel "popolne in brezpogojne predaje, ne glede na to, ali to izreče ali ne," njene besede navaja BBC.

Kot je dodala Leavittova, bo ameriški predsednik Donald Trump tisti, ki bo odločil, kdaj Iran ne bo več predstavljal neposredne grožnje.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na novinarski konferenci zatrdila, da je povišanje cen nafte in plina začasno ter da bo ta ameriška operacija v Iranu "dolgoročno privedla do nižjih cen goriva". navaja BBC.

Pojasnila je, da ameriška vojska po ukazu predsednika Donalda Trumpa pripravlja dodatne možnosti za ohranitev odprte Hormuške ožine, pri čemer ni razkrila, za kakšne možnosti gre. "Vedite le, da se jih predsednik ne boji uporabiti," je dejala.

Rusija je predsedniku ZDA Donaldu Trumpu zagotovila, da z Iranom ne deli obveščevalnih podatkov o ameriški vojski, je danes sporočil ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff.

"Lahko jim verjamemo na besedo. (...) Upajmo, da jih ne delijo," je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa za televizijo CNBC povedal Witkoff.

Ameriški mediji so v preteklih dneh poročali, da Kremelj Teheranu posreduje informacije o potencialnih ameriških ciljih ter lokaciji in gibanju ameriških sil v regiji. Witkoff je v soboto dejal, da so ZDA Rusiji naročile, naj s Teheranom ne delijo tovrstnih informacij.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov danes ni odgovoril na novinarsko vprašanje, ali so ZDA Rusijo opozorile, naj informacij o ameriški vojski ne posreduje Iranu. Dejal je le, da je Witkoff v stalnem stiku z ruskimi kolegi in da jim ta "komunikacijski kanal omogoča, da si izmenjujejo signale o najbolj občutljivih vprašanjih".

Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin v ponedeljek po telefonu s Trumpom govoril tudi o vojni na Bližnjem vzhodu, je danes spregovoril še z iranskim kolegom Masudom Pezeškianom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Ruski predsednik je ponovno potrdil svoje stališče v prid hitri deeskalaciji konflikta in njegovemu reševanju s političnimi sredstvi. Pezeškian se je Rusiji zahvalil za podporo, zlasti za humanitarno pomoč Iranu," je sporočil Kremelj.

Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff je v pogovoru za CNBC povedal, da je ameriški predsednik Donald Trump odprt za komunikacijo z Iranom, vendar za zdaj ni znakov diplomatske rešitve.

Dodal je, da "iranski poskusi teroriziranja regije dosegajo nasproten učinek" in namesto tega "zbližujejo ljudi" na tem območju, navaja BBC.

Ameriška vojska je v prvih dveh dneh napadov na Iran samo za strelivo porabila 5,6 milijarde dolarjev (dobrih 4,8 milijarde evrov), ob sklicevanju na doslej še neobjavljeno poročilo Pentagona kongresu poroča časnik Washington Post.

Večinoma naj bi šlo za stroške raketnih izstrelkov tomahawk, ki stanejo med 1,4 in 2,5 milijona dolarjev za kos, in raket za zračno obrambo.

Vojna sicer ZDA trenutno stane okrog milijardo dolarjev na dan, je že prej poročal medij Daily Beast, vlada predsednika Donalda Trumpa pa bo kongres kmalu zaprosila za dodatna proračunska sredstva.

Trump je v ponedeljek izjavil, da bo vojna le kratkotrajna ekskurzija, kar je pomirilo svetovne finančne trge, ni pa točno povedal, koliko časa bo še trajala.

Mark Cancian iz Centra za strateške in mednarodne študije je za Washington Post povedal, da je Pentagon začel seliti sisteme protiraketne obrambe iz Južne Koreje in širše indo-pacifiške regije na Bližnji vzhod.

ZDA so doslej zaradi "prijateljskega ognja" izgubile tri lovska letala F-15 nad Kuvajtom, kar računu dodaja okoli 300 milijonov dolarjev stroškov. Obrambni proračun ZDA sicer za letos znaša 838 milijard, vojska je lani s Trumpovim zakonom o davčnih olajšavah in proračunu dobila še dodatnih 150 milijard.

State Department je za vrnitve Američanov iz regije domov porabil 40 milijonov dolarjev. Po zakonu bi morali te stroške poravnati državljani sami, a se je državni sekretar Marco Rubio odločil, da tokrat ne bo tako.

Mednarodna zveza društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca je objavila poziv za več kot 44 milijonov evrov, ki jih potrebuje iranski Rdeči polmesec za zadovoljitev potreb po humanitarni pomoči v državi.

Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila na zaskrbljujoč vpliv na javno zdravje, še zlasti na morebitno kontaminacijo hrane in vode zaradi škode na iranskih naftnih obratih.

Ob zaostrovanju razmer v Libanonu je EU za tamkajšnje prebivalce mobilizirala humanitarno pomoč v obliki paketov hrane in zdravil, opreme za zatočišča in zimskih oblačil.