"Tudi če bi bilo vojne danes konec, bi Evropa posledice čutila še leto dni"

Vojna v Iranu predstavlja resno grožnjo oskrbi z energijo, Evropi pa tako grozi s šokom v oskrbi, ki bi lahko ohromil proizvodnjo, prizemljil letala, zvišal cene hrane in stroške zadolževanja ter ponovno sprožil inflacijo, poroča Politico.

"Če se bo vojna zavlekla, bo to za evropsko gospodarstvo breme, primerljivo s pandemijo covida ali začetkom vojne v Ukrajini," je dejal nemški kancler Friedrich Merz.

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde pa je ocenila, da bi lahko dolgoročne posledice presegle vse, kar si trenutno lahko predstavljamo.

Spomnimo, Hormuško ožino, ki jo je Iran za svoje sovražnike zaprl, prečka približno 20 odstotkov svetovne nafte in plina. Ta energenta sta bistvena za prevoz, ogrevanje in celotno industrijsko verigo. Zaprtje ožine vpliva tudi na oskrbo z gnojili in helijem, ki je bistven za proizvodnjo mikročipov.

Redko videni scenarij

Vpliv je trenutno najbolj viden v dvigu cen na bencinskih črpalkah. Politico pa opozarja na scenarij, ki ga je vodja Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol opisal kot največjo grožnjo svetovni energetski varnosti v zgodovini.

Kot piše bruseljski portal, sedanje motnje za razliko od energetske krize v 70. letih prejšnjega stoletja ali ob začetku vojne v Ukrajini vplivajo na vse vire energije, od surove nafte in zemeljskega plina do predelanih proizvodov, kot sta letalsko gorivo in dizel.

"Trgi se zdaj spopadajo s scenarijem, o katerem se je dolgo govorilo zgolj teoretično, a se ga je le redko obravnavalo kot resnično možnost: dejanskim zaprtjem najpomembnejše svetovne energetske poti," je dejala Ana Maria Jaller-Makarewicz, vodilna energetska analitičarka za Evropo pri Inštitutu za energetsko ekonomiko in finančne analize.

Medtem ko so krize v sedemdesetih letih izločile sedem odstotkov svetovnih dobav, je po njenih besedah zaprtje Hormuške ožine prizadelo 20 odstotkov. Ko je vojna prvič izbruhnila, so uradniki EU upali, da bo blok obvarovan pred resnim pomanjkanjem zaradi razmeroma majhne izpostavljenosti Perzijskemu zalivu, od koder je prihajalo le 6 odstotkov surove nafte in manj kot 10 odstotkov zemeljskega plina. Največje tveganje, o katerem so govorili analitiki, so bile tako "le" višje cene.

EU je sprva računala na to, da od držav iz Perzijskega zaliva kupuje le približno 6 odstotkov nafte in 10 odstotkov plina in bo izpad pokrila z drugimi dobavitelji. V tem trenutku, ko vojna vstopa v peti teden, se zdi, da to ne bo dovolj.

Azijske države, ki so pred vojno približno 80 odstotkov energentov kupovale v Perzijskem zalivu, kupujejo energente, ki so na voljo, in tako že zvišujejo cene. Trgovci tako zaradi večjih dobičkov pošiljke preusmerjajo v Azijo, s čimer Evropa izostane.

Po ocenah Jaller-Makarewicz bi Evropa lahko posledice izpadov dobave občutila v nekaj tednih. Sogovorniki so za Politico posebej izpostavili odvisnost EU pri uvozu rafiniranih proizvodov, kjer nima alternative.

Uničeno povpraševanje ...

Najbolj neposreden učinek omejene ponudbe je že viden, gre za višje cene goriva, ki jih vlade poskušajo ublažiti z znižanjem trošarin. Brez novih dobav pa bi se lahko zatekle tudi k omejevanju porabe, kar je svetoval tudi evropski komisar za energijo Dan Jorgensen.

Sporočilo, z namigi na nedelje brez vožnje in racionalizacijo bencina, prikliče v spomin naftne krize iz sedemdesetih let. Nekateri opozarjajo tudi, da se približujejo "energetska zaprtja" po vzoru covida.

Ker je gorivo največji strošek pri letenju, je še posebej ranljiv za energetski šok tudi letalski promet. Cena letalskega goriva v Evropi se je več kot podvojila, letalski prevozniki pa že zvišujejo cene vozovnic. Nekatere azijske letalske družbe so že sprejele drakonske ukrepe, kot je ukinjanje linij.

V Evropi je medtem skupina Lufthansa po poročanju nemških medijev razpravljala o začasni prizemljitvi od 20 do 40 letal zaradi krize z letalskim gorivom, kar bi zmanjšalo sedežno zmogljivost skupine za 2,5 do 5 odstotkov. Če se bo vojna nadaljevala, bodo morali nekateri dopustniki ostati doma, nekateri izseljenci pa bodo zamudili družinska rojstnodnevna praznovanja, še piše Politico.

... in industrijski zaton

Posledice energetske krize se prelivajo tudi v industrijo, zlasti v za Evropo pomemben kemični sektor. Nemški kemijski velikan Covestro je opozoril, da se srečujejo s strmo rastjo stroškov, ki se mora odražati v ceni izdelkov. "Povišanja stroškov, ki jih doživljamo, zaradi preusmerjene logistike, skokov cen surovin in trajno višjih cen energije so velika in jih moramo odraziti v svojih cenah," je povedal tiskovni predstavnik Covestra.

Naraščajo tudi stroški proizvajalcev plastike, gnojil in helija. Plastika je "še posebej izpostavljena motnjam v oskrbi, ker smo močno odvisni od uvoza nafte in plina za pokrivanje svojih energetskih potreb in potreb po surovinah", je za bruseljski portal pojasnila generalna direktorica združenja PlasticsEurope Virginia Janssens.

Enako velja za proizvajalce gnojil, ki so se že prej spopadali z visokimi cenami energije v EU. "Sedanji razvoj dogodkov zgolj povečuje pritisk na stroške gnojil, pri katerih energija predstavlja približno 60 do 80 odstotkov obratovalnih stroškov," je dejal Lukasz Pasterski, direktor za komuniciranje in javne zadeve pri lobistični skupini Fertilizers Europe. "Ker so trgi gnojil globalni, bodo motnje kjerkoli v sistemu verjetno hitro povzročile verižne učinke na stroške vložkov."

Krizni val bi lahko prinesel tudi stagflacijo

Naraščajoči stroški v proizvodnji, prometu in kmetijstvu bodo pritisnili na podjetja in hkrati dvignili cene njihovih proizvodov, kar bodo občutili potrošniki. Komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je članice opozoril, da bi ta krizni val lahko prinesel stagflacijo. Torej kombinacijo nizke rasti in visokih cen, ki je na primer zaznamovala sedemdeseta leta prejšnjega stoletja.

Evropska komisija po pisanju Politica ocenjuje, da se bo gospodarska rast znižala na približno en odstotek, naraščajoča inflacija pa bi lahko Evropsko centralno banko prisilila k zvišanju obrestnih mer. To bi dodatno podražilo posojila in upočasnilo gospodarstvo. To ni težava le za potrošnike in podjetnike, temveč tudi za vlade. Velika dolžniška bremena, ki jih nosijo še iz prejšnjih kriz, bo postalo še dražje servisirati, ob skromnem manevrskem prostoru za nadaljnje zadolževanje pa bi lahko bile prisiljene v reze v javne storitve, da bi sploh shajale, še piše Politico.

Šef Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol ob tem izpostavlja pomembno in skrb vzbujajočo slutnjo. Tudi če bi se vojna končala že danes, bi gospodarstvo potrebovalo leto dni, da bi se vrnilo na pravo pot. "Dlje ko bo konflikt trajal, huje bo," je še dodal. Evropa tako za pripravo na krizo nima mesecev, ampak nekaj tednov.

"Nihče ne ve, kako dolgo bo kriza trajala, vendar menim, da je zelo pomembno poudariti, da ne bo kratka," pa je komisar za energijo Jorgensen povedal novinarjem po izredni ministrski konferenci v torek. "Kajti tudi če bi mir nastopil že jutri, bi posledice ostale, saj je energetska infrastruktura v regiji zaradi vojne bila in je še naprej uničevana."

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Kako se v zakulisju sestavlja vlado