Menu Item
Na dnevnem redu turškega parlamenta je bila v torek ratifikacija vstopa Švedske v zvezo Nato, poslanci so vstopu priglasili. Madžarska je zdaj ostala edina država, ki o prošnji še ni odločala.
Turški parlament je Švedski podal dolgo pričakovano odobritev članstva v zvezi Nato. Ratifikacijo bo turški predsednik Recep Tayyip Erdogan predvidoma podpisal v prihodnjih dneh, poroča Guardian.
Turčija pristopnega protokola Švedske vse do zdaj ni ratificirala zaradi več zahtev. Najbolj je vztrajala pri izročitvi članov v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK). Švedska je v odgovor zaostrila protiteroristično zakonodajo in druge varnostne ukrepe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Erdogan se je nato osredotočil na pričakovanja do ZDA, da bodo Turčiji prodale bojna letala F-16. Prodaja je naletela na odpor v kongresu zaradi kršenja človekovih pravic v Turčiji in sporov s članico Nata Grčijo. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je med obiski v minulih treh mesecih v Ankari sicer dejal, da bi k odpravi nasprotovanja v kongresu lahko pomagala turška podpora švedskemu članstvu v Natu.
Erdogan je protokol o pristopu Švedske k Natu parlamentu uradno predložil že konec lanskega oktobra, parlamentarni odbor za zunanjo politiko pa ga je nato odobril decembra. Turški parlament ga je nato v torek prepričljivo podprl z 287 glasovi za, 55 proti in štirimi vzdržanimi.
Švedska čaka le še na Madžarsko
Švedska je za vstop v zavezništvo po desetletjih nevtralnosti skupaj s Finsko zaprosila maja 2022 spričo ruske agresije na Ukrajino. Članice zavezništva so obe državi v Nato uradno povabile na vrhu zavezništva junija istega leta v Madridu. Švedska je v tem času začela proces vključevanja v zvezo in podpisala sporazum, s katerim je ZDA omogočila dostop do svojih 17 vojaških oporišč.
Finska pa se je zavezništvu priključila aprila lani, Švedska pa po turški potrditvi sedaj čaka le še na zeleno luč Madžarske. Ta je blokado pristopa utemeljila s švedsko kritiko stanja pravne države in svobode medijev na Madžarskem. Obenem pa se zdi, da Budimpešta deluje vzporedno z Ankaro, kot je v primeru Finske.
Madžarski premier Viktor Orban je v torek švedskega kolega Ulfa Kristerssona povabil v Budimpešto na pogovore o vstopu v Nato. Švedski zunanji minister Tobias Billström je kasneje v odzivu na vabilo dejal, da Madžarska med vrhom Nata v Madridu za razliko od Turčije ni predstavila nobenih zadržkov in da zato v tem trenutku ne vidi razloga za pogajanja. Švedski premier Kristersson se na Orbanovo vabilo še ni odzval, je pa že pozdravil potezo turškega parlamenta, ki jo je označil za pozitivno. “Danes smo korak bližje temu, da postanemo polnopravna članica Nata,” je ob tem zapisal v objavi na omrežju X.
Madžarska vlada je parlamentu ratifikacijo Švedske predložila že leta 2022, a je bilo končno glasovanje večkrat preloženo.
Odločitev Turčije je v izjavi pozdravil tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in izrazil pričakovanje, da bo zeleno luč Turčiji kmalu prižgala še Madžarska. Dodal je, da bo “članstvo Švedske Nato okrepilo, za vse nas pa zagotovilo večjo varnost”, je poročala AFP. Podobno je na omrežju X ocenil svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan. Kot poroča AFP, pa so v odzivu Bele hiše dodali še, da je pristop Švedske k Natu “pomembna prioriteta” za predsednika ZDA Joeja Bidna.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje