Menu Item
Ukrajinski predsednik je podpisal zakon in znižal starostno mejo za vpoklic v bojne enote s 27 na 25 let. V ukrajinsko vojsko bi teoretično lahko vpoklicali še približno 400.000 moških. Spremembe zakonodaje na področju vpoklica močno delijo družbo, ki je izčrpana zaradi vojne. Številni Ukrajinci tudi menijo, da je sistem vpoklica nepravičen, neučinkovit in pogosto koruptiven.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes podpisal zakon, ki znižuje starostno mejo za vpoklic dodatnih vojakov s 27 na 25 let, je na svoji spletni strani sporočil ukrajinski parlament.
Zakon bo omogočil vpoklic več deset tisoč vojakov, ki jih ukrajinska vojska po več kot dveh letih vojne z Rusijo nujno potrebuje.
Ukrajinski parlament je zakon o znižanju starosti za vpoklic rezervistov sprejel maja lani. Potem ko ga je podpisal predsednik parlamenta Ruslan Stefančuk, je bil junija predložen v podpis Zelenskemu. Vendar je ukrajinski predsednik decembra dejal, da mora pred podpisom zakona pretehtati vse argumente.
Zakon sledi pozivom ukrajinskega vojaškega poveljstva k okrepitvi vojske na bojiščih in mobilizaciji do pol milijona Ukrajincev. Glede na stopnjo rodnosti ob koncu 90. let prejšnjega stoletja bi lahko v ukrajinsko vojsko teoretično vpoklicali še približno 400.000 moških, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Spremembe zakonodaje na področju vpoklica so sicer že močno razdelile družbo, ki je izčrpana zaradi vojne, še zlasti po neuspeli protiofenzivi lansko poletje. Številni Ukrajinci tudi menijo, da je sistem vpoklica nepravičen, neučinkovit in pogosto koruptiven. Vse glasnejši so tudi pozivi k demobilizaciji tistih, ki so že dlje časa na fronti.
Odprli register za prijavo škode, ki so jo med vojno utrpeli Ukrajinci
V Haagu danes poteka mednarodna konferenca o pregonu vojnih zločinov v Ukrajini, na kateri si Kijev in njegovi zavezniki želijo zagotoviti, da bi osumljenci vojnih zločinov za svoja dejanja odgovarjali. Udeleženci so tudi odprli register za prijavo škode, ki so jo med vojno utrpeli Ukrajinci. Ti lahko sedaj zahtevajo izplačilo odškodnin. Uradniki pričakujejo, da bi bilo lahko skupno vloženih do deset milijonov zahtevkov za odškodnino.
Predsednik Zelenski, ki je udeležence konference nagovoril prek videopovezave, je mednarodno skupnost pozval k okrepitvi prizadevanj za pregon ruskih vojnih zločinov. “Agresorji morajo odgovarjati za svoja dejanja,” je poudaril.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je na konferenci spomnil na pokole civilistov v ukrajinskem mestu Buča. “Ta kraj je postal simbol ruskih grozodejstev v Ukrajini. V Buči je ves svet gledal zlu v oči,” je dodal.
Konference v Haagu so se med drugim udeležili tudi predstavniki Evropske komisije, nekaterih zaveznic Ukrajine, predsednik Agencije EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) Ladislav Hamran in tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan.
Po podatkih nizozemskega zunanjega ministrstva je bilo sicer doslej dokumentiranih že več kot 100.000 domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajina z droni napadla dva industrijska obrata v Rusiji
“Tovarni v Jelabugi in Nižnekamsku so napadli z brezpilotniki,” je v sporočilu na Telegramu zapisal vodja oblasti v ruski regiji Tatarstan Rustam Minihanov. Po njegovih navedbah napad ni povzročil večje škode, proizvodnja v tovarnah pa se nadaljuje.
Kasneje je sporočil še, da je bilo v napadih ranjenih sedem stanovalcev študentskega doma. Župan mesta Nižnekamsk je povedal, da je zračna obramba preprečila poskus napada na rafinerijo nafte v njegovem okrožju. Dejal je, da ni bilo nobene škode, poroča Tass.
Agencija RIA Novosti pa je poročala, da je brezpilotni letalnik zadel rafinerijo nafte Taneco, ki je v lasti ruske naftne družbe Tatneft. Ob tem je izbruhnil požar, ki so ga pogasili v 20 minutah, proizvodnje pa niso ustavili.
Odgovornost za napade prevzela Ukrajina
Odgovornost za več napadov brezpilotnih letalnikov na naftne rafinerije globoko na ruskem ozemlju je prevzela Ukrajina. Trdi, da gre za legitimen povračilni ukrep za ruske napade na njene energetske objekte, njihov cilj pa je ohromiti ruski energetski sektor.
Neimenovan ukrajinski vir je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da za napadi stoji ukrajinska vojaška obveščevalna agencija GUR, ki naj bi ciljala industrijske obrate za sestavljanje brezpilotnih letalnikov šahed.
Ob tem niso povedali, od kod je bil napad izveden. Če je bil izveden z ozemlja, ki je pod nadzorom Ukrajine, bi bil to eden najbolj daljnosežnih napadov z brezpilotnimi letalniki od začetka vojne februarja 2022. Napadena obrata v vzhodnem Tatarstanu sta namreč od ukrajinske meje oddaljena skoraj 1.300 kilometrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje