Rusija je v zadnjih tednih okrepila zračne napade na Ukrajino (Foto: PROFIMEDIA)
Ukrajinske sile so sestrelile 84 od 99 brezpilotnih letalnikov in raket, ki jih je nad Ukrajino ponoči izstrelila ruska vojska, so po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Kijeva. V napadih so bile kljub temu poškodovane tri ukrajinske termoelektrarne, več ljudi je bilo ranjenih.
Ukrajinsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so bili ruski napadi usmerjeni proti ciljem v desetih regijah po vsej državi, pri čemer so bile poškodovane tri elektrarne in več stanovanjskih hiš, več ljudi pa je bilo ranjenih.
Ukrajinsko energetsko podjetje DTEK, eden glavnih dobaviteljev električne energije v državi, je potrdilo, da so napadli tri njihove termoelektrarne. “Po napadu smo nemudoma začeli odpravljati posledice,” je podjetje zapisalo v objavi na spletu in dodalo, da je bila v napadu poškodovana energetska infrastruktura, ranjen je bil tudi eden od delavcev.
Iz podjetja DTEK sicer niso sporočili, katere termoelektrarne so bile tarče napada. Ukrajinski minister za energetiko Herman Haluščenko pa je po poročanju AFP povedal, da je šlo za “energetsko infrastrukturo v regijah Dnipropetrovsk, Poltava in Čerkasi”.
Foto: PROFIMEDIA
Ukrajinski distributer električne energije Ukrenergo je medtem danes sporočil, da bo zaradi ruskih napadov do večera v regijah Dnipropetrovsk, Zaporožje in Kirovograd prihajalo do izrednih izpadov električne energije ter prebivalce pozval, naj uporabo energije omejijo.
Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo napade na ukrajinske energetske objekte, a pri tem opozorilo, da je objekte uporabljala ukrajinska vojska. Rusija je v zadnjih tednih okrepila zračne napade na Ukrajino, zlasti na energetsko infrastrukturo, s čimer se je med drugim odzvala na povečanje števila smrtnih žrtev ukrajinskih napadov na ruske obmejne regije.
Zaradi ruskih zračnih napadov v Ukrajini je svoje zračne sile v četrtek pozno zvečer aktivirala tudi sosednja Poljska, danes pa je raven pripravljenosti znova znižala. Poljska vojska je sporočila, da je šlo za “še eno noč povečane pripravljenosti poljske in zavezniške obrambe,” poroča poljska tiskovna agencija PAP.
V Rusiji se sicer v ponedeljek začenja spomladanski nabor, ki v tej državi poteka dvakrat na leto. Številni se ob tem bojijo, da bodo morali oditi v boj v Ukrajino, čeprav poveljstvo trdi, da nabornikov ne bodo pošiljali na fronto. “Naborniki ne bodo poslani na mesta razporeditve v ljudskih republikah Doneck in Lugansk ter v regijah Herson in Zaporožje, niti ne bodo opravljali nalog v okviru posebne vojaške operacije,” je napovedal kontraadmiral Vladimir Cimljanski, ki je v generalštabu ruskih sil pristojen za naborništvo.
Med lanskim spomladanskim naborom so vpoklicali približno 147.000 nabornikov. Vpoklicani so lahko vsi Rusi v starosti med 18 in 30 let, potem ko so v parlamentu lani potrdili dvig zgornje starostne meje za vpoklic s 27 na 30 let. Obvezno služenje vojaškega roka traja 12 mesecev. Ko naborniki končajo služenje, postanejo del ruskih vojaških rezerv in jih lahko v prihodnosti v primeru novega vala mobilizacije vpokličejo in pošljejo na fronto v Ukrajino. Ob tem se številni naborniki v času služenja soočajo s pritiskom, naj podpišejo pogodbo z vojsko o prostovoljnem odhodu na fronto, navaja AFP.
Ruski vojak z dronom (Foto: PROFIMEDIA)
“Posamezna članica Nata lahko napoti vojake v Ukrajino”
Če bi ena od članic zveze Nato napotila svoje vojake v Ukrajino, vendar tega ne bi storila v okviru vnaprej določene Natove misije in izven Natove vojaške poveljniške strukture, niti Nato kot celota niti druge zaveznice ne bi avtomatično postale udeleženke v konfliktu, je ugotovila skupina strokovnjakov nemškega bundestaga.
“Če država članica Nata pri napotitvi deluje enostransko, […] niti Nato kot celota niti druge partnerske države Nata ne postanejo udeleženke v konfliktu,” med drugim navaja še poročilo strokovne skupine pod okriljem nemškega parlamenta, ki ga je pridobila nemška tiskovna agencija dpa.
Poslanko bundestaga iz vrst skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) Beatrix von Storch je nato zanimalo, kako bi morebitna tovrstna napotitev francoskih vojakov vplivala na druge članice Nata, glede na peti člen severnoatlantske pogodbe, ki določa načelo kolektivne samoobrambe.
Ukrajinski vojaki (Foto: PROFIMEDIA)
“Če enote katere od držav članic Nata izvajajo kolektivno samoobrambo po 51. členu Ustanovne listine ZN v korist Ukrajine v obstoječem konfliktu (med Rusijo in Ukrajino) in jih med spopadom na območju konflikta napade druga stranka v konfliktu (Rusija), ne gre za primer iz petega člena severnoatlantske pogodbe,” so v poročilu zapisali nemški strokovnjaki.
Severnoatlantska pogodba sicer omenja tudi “napad na sile, plovila ali zrakoplove katere koli pogodbenice,” vendar to velja zgolj za napade na njihovem ozemlju ali na ozemljih, na katerih so bile sile zaveznic nameščene ob začetku veljavnosti pogodbe, torej 24. avgusta 1949.
“Vojaško posredovanje francoske kopenske vojske v Ukrajini bi temeljilo na kolektivni pravici do samoobrambe iz 51. člena Ustanovne listine ZN in bi bilo zato po mednarodnem pravu dopustno. Reakcija Rusije z napadom na cilje v Franciji pa bi pomenila oborožen napad v nasprotju z mednarodnim pravom,” so dodali.
Raziskovalna služba, ki je pripravila poročilo, deluje v okviru nemškega parlamenta in je sestavljena iz osmih specializiranih oddelkov s približno 100 zaposlenimi, navaja dpa. Imenujejo jih tudi “parlamentarni think tank”. V skladu s tem delujejo “politično nevtralno in objektivno”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje