Ukrajinska vojska dosegla rusko mejo: "Gospod predsednik, uspelo nam je!"

 Avtomobilski proizvajalec Renault prodaja svojo moskovsko tovarno in delež v proizvajalcu avtomobilov Lada, kar pomeni nacionalizacijo njegovega ruskega poslovanja. Medtem je velikan hitre prehrane McDonalds sporočil, da se pripravlja na prodajo svojih ruskih restavracij lokalnemu kupcu. Obe podjetji naj bi odpisali naložbe v vrednosti več milijard dolarjev. Renault se je sprva upiral pozivom, naj zapusti Rusijo. Potem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podjetje skupaj z drugimi francoskimi podjetji neposredno kritiziral zaradi domnevnega "sponzoriranja ruskega vojnega stroja", pa je ustavilo svoje poslovanje v Rusiji. Zdaj se je podjetje popolnoma umaknilo in opustilo sredstva, vključno z moskovsko tovarno in 68-odstotnim deležem v Avtovazu, proizvajalcu avtomobilov Lada. McDonalds pravi, da želi prodati celotno verigo restavracij v Rusiji, ki so zaprte od začetka marca. Trdi, da nadaljnje lastništvo podjetja ni več vzdržno ali v skladu z njegovimi vrednotami. S svojih tamkajšnjih poslovalnic odstranjuje svojo blagovno znamko, kar opisuje kot "odstranjevanje".

Zunanjim ministrom EU se danes ni uspelo dogovoriti o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, ki vključuje tudi embargo na uvoz ruske nafte, je po zasedanju v Bruslju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Pogovore o tem bodo nadaljevali veleposlaniki držav članic pri EU, je še dejal.  "Danes ni bilo mogoče dokončati šestega svežnja sankcij, saj ostaja nesoglasje glede naftnega embarga," je dejal Borrell, ki je vodil zasedanje zunanjih ministrov. Razprava je sicer razjasnila določena vprašanja, in sicer glede finančnih sredstev in časa, ki bi ga Madžarska potrebovala za prilagoditev na to, da nafte ne bi več kupovala od Rusije. Po njegovih besedah bi bilo treba prilagoditi rafinerije in pa tudi naftovod, ki teče prek Hrvaške.

Čas se izteka, je glede uvedbe embarga na uvoz ruske nafte v Evropsko unijo po današnjem srečanju z zunanjimi ministri EU dejal vodja ukrajinske diplomacije Dmitro Kuleba. Poudaril je, da embargu nasprotuje le ena država članica in da bo morala Evropska unija najti rešitev za njene skrbi. "Jasno je, kaj se dogaja. Jasno je, kdo blokira zadevo. A čas se izteka, ker Rusija še naprej dobiva denar in ga vlaga v vojno. Vendar pa se ne nameravam zapletati v retorično vojno z madžarskimi oblastmi. To morajo države EU rešiti med seboj," je na vprašanje o madžarsko-ukrajinskih odnosih v luči madžarskega zavračanja embarga na rusko nafto odgovoril Kuleba. Poudaril je, da med članicami EU vlada jasna in velika podpora šestemu svežnju sankcij in embargu na nafto. "Ne bo pretiravanje, če rečemo, da samo ena država nasprotuje embargu in Evropska unija bo morala najti rešitev, kako nasloviti skrbi te države," je povedal, pri čemer Madžarske ni omenjal poimensko. Več članic je po njegovih besedah izrazilo pripravljenost, da se po sprejetju šestega svežnja sankcij začne delati na sedmem. Kuleba se je zavzel za to, da bi v okviru sedmega svežnja preprečili ves ruski izvoz, vključno s plinom, železovo rudo in drugimi surovinami. Da bi ustavili ruski vojaški stroj, je treba namreč Rusiji odvzeti dostop do denarja, je poudaril. S kolegi iz držav članic EU je govoril tudi o ukrajinski prošnji za članstvo v EU. Po mnenju Kijeva ni razumnih razlogov, da unija Ukrajini ne bi podelila statusa kandidatke, pri čemer je ukrajinski minister poudaril, da ne gre za takojšnje članstvo. Kuleba se je danes v Bruslju udeležil zasedanja zunanjih ministrov EU, na katerem razpravljajo o nadaljnji podpori Ukrajini pri spopadanju z rusko agresijo. Govorili pa so tudi o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, ki vključuje postopno prepoved uvoza ruske nafte. Temu najostreje nasprotuje Madžarska, ki želi daljše prehodno obdobje za uvedbo prepovedi uvoza.

Ukrajinske enote, ki branijo Harkov, so dosegle državno mejo z Rusijo. V zadnjih nekaj tednih je ukrajinska vojska ponovno zavzela približno deset vasi v okolici Harkova, drugega največjega ukrajinskega mesta, kar Rusiji otežuje napade. Kljub temu je občasno še vedno mogoče slišati zvok eksplozij. Po podatkih lokalnih uprav so bili danes zaradi ruskega obstreljevanja v mestu ranjeni še štirje ljudje. Še dve osebi sta bili ranjeni v okoliških vaseh. Vzdušje v mestu je še vedno napeto. Življenje se zelo razlikuje od tistega pred vojno, a se v Harkov počasi vrača življenje, poroča BBC.

Predsednik Volodimir Zelenski se je zahvalil ukrajinskim vojakom, ki so iz Harkova, drugega največjega ukrajinskega mesta, "pregnali" ruske vojake. Ukrajinske sile so v zadnjih dneh ponovno zavzele ozemlje na severovzhodnih območjih in Ruse "potisnile" iz mesta, ki je bilo več tednov bombardirano. Skupina vojakov, ki je dosegla mejo z Rusijo, se je danes ob mejnem znaku fotografirala v barvah ukrajinske zastave. "227. bataljon 127. brigade teritorialne obrambe Ukrajine! Najlepša hvala," je dejal Zelenski in se zahvalil v imenu Ukrajine. "Moja hvaležnost nima meja, vsem želim veliko zdravja," je še dodal. nagovor je zaključil v tradicionalnem slogu: "Slava Ukrajini!"

Švedska premierka Magdalena Andersson na novinarski konferenci v Stockholmu potrdila, da bo Švedska zaprosila za članstvo v zvezi Nato, s čimer bo prekinila dolgoletno vojaško nevtralnost. Premierka dodaja, da je prepričana, da Švedi to podpirajo. Več o tem lahko preberete v članku Švedska potrdila, da bo vložila prošnjo za vstop v Nato.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je druge članice vojaške zveze, v kateri prevladuje Rusija, pozval k enotnosti. Zahod je obtožil, da nalašč podaljšuje ukrajinsko-ruski spor, saj želi oslabiti Rusijo. Lukašenko je na vrhu voditeljev o kolektivni varnosti v Moskvi dejal, da bi se "peklenskim sankcijam" proti njegovi državi in Rusiji lahko izognili, če bi skupina nastopila enotno. "Brez enotnega nastopa bo Zahod okrepil pritisk na postsovjetski prostor," je dejal Lukašenko v uvodnem govoru, ki ga je prenašala televizija, in nagovoril ruskega predsednika Vladimirja Putina ter voditelje Armenije, Kazahstana, Kirgizije in Tadžikistana.

Ukrajinski mejni policisti so danes zjutraj odbili napad ruske sabotažne in izvidniške skupine v severovzhodni regiji Sumi, je sporočil regionalni guverner Dmitro Zhivitski. Ruska skupina se je umaknila, ko so se obmejni stražarji uprli, je Zhivitski zapisal na Telegramu. Ruska vojska je kmalu po začetku invazije na Ukrajino 24. februarja zavzela regijo Sumi, vendar so ukrajinske sile 8. aprila ponovno prevzele nadzor nad regijo. BBC teh trditev ni mogel neodvisno preveriti.

Protestniki okoljevarstvene organizacije Greenpeace so v nedeljo zvečer zasedli pomol v Angliji, v katerega bi moral pripluti tanker s 33.000-tonsko pošiljko ruskega dizelskega goriva, in ga prisilili, da se obrne, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Policija je osem protestnikov že pridržala. Kot je po poročanju dpa danes sporočil Greenpeace, je skupina 12 aktivistov dobila dostop do terminalov v Essexu in se v nedeljo zvečer povzpela na pomol. V Greenpeaceu protestirajo proti temu, da britanska vlada dopušča stekanje denarja za fosilna goriva k ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.