Umrl zadnji živeči nürnberški tožilec

PROFIMEDIA

V 104. letu je umrl zadnji še živeči tožilec v nürnberških procesih, na katerih so po drugi svetovni vojni sodili nacističnim zločincem. Kot le 27-letni tožilec, ki pred tem ni imel nobenih izkušenj s sojenjem, je poskrbel za obsodbo 22 nacističnih častnikov skupine Einsatzgruppen. Kasneje se je zavzemal za ustanovitev mednarodnega sodišča za pregon vojnih zločinov, kar se je uresničilo leta 2002.

Umrl je zadnji še živeči tožilec v nürnberških procesih po drugi svetovni vojni Ben Ferencz. Star je bil 103 leta. V petek zvečer je umrl v spanju v domu za ostarele v Boynton Beachu na Floridi. Novico o smrti je potrdil ameriški muzej holokavsta, poroča BBC. Sporočili so, da je svet izgubil “vodjo v prizadevanjih za pravico za žrtve genocida“.

Ben Ferencz je imel komaj 27 let, ko je poskrbel za obsodbo 22 nacističnih častnikov zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Kasneje se je zavzemal za ustanovitev mednarodnega sodišča za pregon vojnih zločinov, kar se je uresničilo leta 2002.

Ferencz se je rodil leta 1920 v romunski pokrajini Transilvaniji. Njegova družina se je v njegovi mladosti preselila v ZDA, da bi se izognila antisemitizmu. Naselili so se v New Yorku.

1943 je diplomiral na pravni fakulteti na Harvardu. Nato se je vpisal v vojsko, udeležil se je zavezniškega izkrcanja v Normandiji in Ardenske ofenzive. Imel je čin seržanta, piše BBC.

V taboriščih je zbiral dokaze: “Trudim se, da o podrobnostih ne bi razmišljal.”

Pridružil se je ekipi, ki je preiskovala in zbirala dokaze o nacističnih vojnih zločinih. Ekipa je delovala v Nemčiji. Vstopala je v osvobojena koncentracijska taborišča, beležila razmere v njih in opravljala pogovore s preživelimi.

Kasneje je Ferencz opisal, da je v taboriščih našel trupla, “zložena na kupe kot les”, in “nemočne skelete z diarejo, dizenterijo, tifusom, tuberkulozo, pljučnico in drugimi obolenji, ki so na pogradih, polnih uši, ali na tleh z žalostnimi očmi prosili za pomoč”. Buchenwald – eno največjih taborišč v Nemčiji – je opisal kot “kostnico nepopisnih grozot”.

“Nobenega dvoma ni, da so me izkušnje preiskovalca vojnih zločinov v nacističnih koncentracijskih taboriščih neizbrisno travmatizirale,” je zapisal. “Še vedno se trudim, da ne bi govoril ali razmišljal o podrobnostih.”

Čeprav ni imel izkušenj na sodišču, so ga najeli za sojenje

Po tem se je vrnil v New York in opravljal odvetniško prakso. Kmalu za tem so ga najeli za pomoč pri pregonu nacistov na nürnberških procesih, čeprav ni imel nobenih izkušenj s sojenjem.

Postal je glavni tožilec v sojenju članom Einsatzgruppen, oddelka skupine SS, ki je v okupirani Vzhodni Evropi po ocenah umorila več kot milijon ljudi. Sodili so 22 moškim, vsi so bili obsojeni. 13 jih je bilo obsojenih na smrt, štiri so usmrtili, navaja BBC.

Po koncu sojenja je Ferencz, ki je tekoče govoril šest jezikov, vključno z nemščino, ostal v Zahodni Nemčiji. Judovskim skupinam je pomagala pri odškodninskih zahtevah.

Zavzemal se je za ustanovitev mednarodnega sodišča za pregon vojnih zločinov

V poznejših letih je predaval mednarodno pravo in se zavzemal za ustanovitev mednarodnega sodišča, ki bi preganjalo voditelje vlad, za katere je bilo ugotovljeno, da so zagrešili vojne zločine. O tem je napisal več knjig.

Leta 2002 je bilo v Haagu na Nizozemskem ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče. Čeprav je bila njegova učinkovitost omejena, ker več velikih držav, vključno z ZDA, ni želelo sodelovati.