Ursula von der Leyen: Evropa bo branila vsak centimeter svojega ozemlja

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v letnem nagovoru o stanju Unije v Evropskem parlamentu začela odločno, z besedami, da je Evropa sredi boja. "Evropa je sredi boja za celino, ki mora ostati celovita in kjer mora vladati mir. Evropa mora biti svobodna in neodvisna, zato se moramo boriti za naše vrednote in demokracijo. To je boj za našo prihodnost," je poudarila.

Po njenih besedah Evropi današnji svet ne prizanaša, Evropejci pa se iz dneva v dan srečujejo z novimi težami in "čutijo, kako se jim tresejo tla pod nogami", saj se ob vse višjih življenjskih stroških oblikuje nov svetovni red, "ki temelji na moči".

Prav zaradi tega se mora Evropa boriti, poslanstvo Evropske unije pa je danes bolj jasno kot kadarkoli prej. Unija mora poskrbeti za lastno obrambo in varnost, za prevzem nadzora nad tehnologijami in viri energije, ki bodo poganjali evropsko gospodarstvo, nad tem, v kakšni družbi in demokraciji želi Evropa živeti in da Unija ostane odprta in se sama odloča o svojih partnerjih.

EU bo še naprej pomagala Ukrajini in pritiskala na Rusijo

Velik del nagovora je predsednica Komisije namenila vojni v Ukrajini, izpostavila je, da se mora "ta vojna končati s pravičnim in trajnim mirom za Ukrajino", saj svoboda Ukrajine pogojuje tudi svobodo Evrope.

"Stopnjevati moramo pritisk na Rusijo, da se ta usede za pogajalsko mizo. Potrebujemo nove sankcije," je dejala. Predlagala je tudi uporabo gotovinskih sredstev, vezanih na zamrznjeno rusko premoženje, za reparacijska posojila Ukrajini in dodala: "Tveganje bo moralo biti porazdeljeno kolektivno. Ukrajina bo posojilo začela vračati šele takrat, ko bo Rusija plačala reparacije."

Pojasnila je, da Unija trenutno v sodelovanju s partnerji pripravlja 19. sveženj sankcij proti Moskvi, pri čemer se osredotoča na hitrejše opuščanje ruskih fosilnih goriv in tretje države.

Von der Leyen je še napovedala, da bo Komisija predlagala nov program, ki bo podpiral naložbe v ukrajinske vojaške zmogljivosti, kot so droni.

"Evropa bo branila vsak centimeter svojega ozemlja," je zatrdila in napovedala časovnico za nove obrambne projekte ter cilje do leta 2030.

"To, kar se dogaja v Gazi, je nesprejemljivo"

Predsednica Evropske komisije se je nato obrnila proti Bližnjemu vzhodu in vojni, ki že skoraj dve leti divja v Gazi. Dejala je, da je to, kar se dogaja v Gazi, nesprejemljivo ob tem pa izrazila tudi razočaranje nad neučinkovitostjo evropske diplomacije.

"Resnično me boli, da moram izreči te besede. In vem, da mnoge državljane prav tako boli, ker Evropa ni sposobna doseči enotnega stališča. Sprašujejo se: koliko slabše mora še biti, da bomo končno stopili skupaj," se je vprašala.

Opozorila je na izjave nekaterih izraelskih ministrov, ki mejijo na ekstremistične, saj spodbujajo nasilje in tako spodkopavajo prizadevanja za rešitev dveh držav. Poudarila je, da EU ne tega ne sme dopustiti, zato mora prevzeti vodilno vlogo v procesu doseganja miru na Bližnjem vzhodu.

Obsodila je tudi poteze izraelskih oblasti, ki po njenih besedah načrtno ustvarjajo lakoto v Gazi. Zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu in dejanj Izraela v Gazi pa je napovedala uvedbo ukrepov in sankcij proti Izraelu.

Gre za korak, ki so ga številne članice EU že zahtevale, a se je Komisija doslej njihovim zahtevam upirala. Von der Leyen pa je zdaj očitno popustila.

"Komisija bo storila vse, kar je v njeni moči. Našo dvostransko pomoč Izraelu bomo ustavili. Ustavili bomo vsa izplačila na teh področjih. Evropskemu svetu bomo posredovali še dva predloga, in sicer bomo predlagali sankcije proti ekstremističnim ministrom in nasilnim naseljencem na Zahodnem bregu. Prav tako bomo predlagali delno zamrznitev pridružitvenega sporazuma, ki zadeva področje trgovine," je v nagovoru poslancem poudarila von der Leyen. Končna odločitev o tem, ali bodo sankcije tudi dejansko uvedene, pa je v rokah držav članic.

Dejala je, da se zaveda, da bodo nekateri te ukrepe označili kot prehude, spet za druge bodo preblagi, a po njenih besedah morajo vsi deležniki sprejeti svojo odgovornost – Parlament, Svet in Komisija.

Ponovno je pozvala k izpustitvi vseh talcev, ki jih je med vdorom v Izrael 7. oktobra 2023 zajelo islamistično gibanje Hamas, neomejenemu dostopu humanitarne pomoči v Gazo in takojšnjemu premirju v palestinski enklavi.

"Cilj Evrope je bil vedno isti. Resnična varnost za Izrael in varna sedanjost in prihodnost za vse Palestince," je poudarila.

Dolgoročno je po njenih besedah edini realističen mirovni načrt tisti, ki temelji na rešitvi dveh držav, ki živita druga ob drugi v miru in varnosti, z varnim Izraelom, delujočo palestinsko upravo in brez Hamasa.

Prihodnost EU odvisna od njene sposobnosti prilagajanja

Evropskim poslancem je predsednica Komisije dejala tudi, da je prihodnost Evropske unije odvisna predvsem od njene sposobnosti, da se prilagodi in okrepi v času globalnih pretresov. "Moramo vlagati v satelitsko opazovanje v realnem času, da nobeno premikanje sil ne ostane neopaženo. Odgovoriti moramo na pozive naših baltskih prijateljev in zgraditi zračni zid iz dronov," je dejala.

V ospredje je postavila tudi gospodarsko odpornost in tehnološko suverenost. Ob tem je napovedala več milijard evrov novih vložkov v razvoj novih in čistih tehnologij. Med ukrepi za okrepitev evropske industrije je izpostavila zmanjšanje birokratskih bremen, spodbujanje vlaganj v umetno inteligenco ter podpiranje inovacij z zasebnim kapitalom.

Von der Leyen je ponovno poudarila, da enotni trg ostaja temelj evropske konkurenčnosti, vendar je treba tudi na tem področju storiti več. Napovedala je načrt za poglobitev evropskega enotnega trga do leta 2028 in uvedbo prostega pretoka znanj in inovacij.

Bo EU uvedla starostno omejitev dostopa do družbenih omrežij?

Po njenih navedbah mora EU razmisliti tudi o uvedbi starostne omejitve za dostop do družbenih omrežij. "Močno verjamem, da so starši tisti, ki morajo vzgajati naše otroke, in ne algoritmi. Zato mora biti njihov glas slišan," je povedala von der Leyen.

Dodala je, da starši in družba otroke učijo, da do določene starosti ne smejo kaditi, piti alkohola in gledati vsebin za odrasle. Zdaj pa je po njenem mnenju čas za razmislek o tem, da bi podobno storili glede družbenih omrežij. Pri tem je za zgled postavila Avstralijo, kjer so lani sprejeli zakonodajo, ki otrokom do 16. leta prepoveduje dostop do družbenih omrežij, kot so Facebook, TikTok in Instagram.

Opozorila je na težave tradicionalnih medijev v EU in s tem povezane negativne posledice za demokracijo. Napovedala je tudi nov program za podporo svobodi medijev v EU.

"Narediti moramo več za zaščito naših medijev in neodvisnega tiska," je poudarila in napovedala oblikovanje novega evropskega programa za odpornost medijev. Kot je pojasnila, bo namenjen podpori neodvisnemu novinarstvu in medijski pismenosti. Dodatna sredstva bodo medijem namenjena tudi v okviru prihodnjega dolgoročnega proračuna EU (MFF), ki ga je komisija predlagala julija.

Von der Leyen za okrepitev proevropske demokratične večine

V nagovoru evroposlancev se je zavzela tudi za okrepitev sodelovanja med komisijo in parlamentom na podlagi v torek sklenjenega sporazuma.

"Pripravljena sem okrepiti proevropsko demokratično večino, saj je edina, ki lahko prinese rezultate za Evropejce," je poudarila spričo razmerij moči v parlamentu, kjer se njena Evropska ljudska stranka pri glasovanjih občasno poveže tudi s skrajno desnimi političnimi skupinami.

Poleg tega se je zavzela za to, da bi na določenih področjih države članice v Svetu EU namesto s soglasjem odločale s kvalificirano večino, na primer na področju zunanje politike.

Spregovorila pa je tudi o boju proti nezakonitim migracijam, pri čemer je pozvala k celovitemu izvajanju lani sprejetega evropskega pakta o migracijah in azilu. Zagotovila je, da bo EU spoštovala vse svoje mednarodne obveznosti, vendar pa o tem, kdo lahko pride v Evropo, "ne smejo odločati tihotapci ljudi, ampak Evropejci".

EU po njenih besedah potrebuje nov sistem sankcij, namenjen kaznovanju tihotapcev in trgovcev z ljudmi. "Tihotapljenje ljudi je grozen, zločinski posel in noben tihotapec v Evropi ne bi smel ostati nekaznovan," je poudarila von der Leyen.

Ob koncu nagovora je predsednica Evropske komisije poudarila, da se je Evropa morala za svojo svobodo vedno boriti. "Pred 80 leti je bila naša celina pekel na zemlji, pred 40 leti je bila razdeljena z zidom. A ob vsaki takšni prelomnici so se Evropejci odločili, da se bodo borili za boljšo prihodnost – za celovito in močno Evropo. In zato si bom prizadevala vsak dan," je sklenila Ursula von der Leyen.