Menu Item
Leto dni po napadu palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael je prekinitev ognja večja utopija, kot je bila še pred meseci. Ne le, da je število smrtnih žrtev v Gazi ogromno in še narašča, v zadnjih tednih so se v konflikt aktivneje vključili tudi nekateri drugi akterji. Zdi se, da je Bližnji vzhod na pragu velike vojne. Izrael po besedah strokovnjakinje za mednarodne odnose Ane Bojinović Fenko med drugim izkorišča trenutno zapleteno notranjepolitično situacijo v ZDA, pa tudi v EU, ki v odzivih in obsodbah napadov ni enotna. Za dosego miru bo po njenem mnenju nujna usklajena politika Varnostnega sveta, a dodaja, da je prav Bližnji vzhod "simbol nemoči Združenih narodov".
Na današnji dan pred letom dni je Hamas na jug Izraela izstrelil večje število raket. Približno uro za tem so borci palestinskega islamističnega gibanja prečkali ozemlje Izraela. Že tri ure po prvih napadih pa je tudi Izrael potrdil, da njihove letalske sile izvajajo napade na Gazo. Vse od tedaj boji potekajo brez prestanka. V Gazi je bilo v napadih ubitih že več kot 41.000 ljudi, med njimi tudi 16.500 otrok. Še skoraj 100.000 ljudi je bilo poškodovanih, več kot 10.000 ljudi pa je še naprej pogrešanih.
Po podatkih Združenih narodov, Svetovne zdravstvene organizacije in palestinske vlade je bilo do 8. septembra letos v Gazi uničenih ali poškodovanih več kot polovica domov, 80 odstotkov poslovnih objektov, 85 odstotkov šol, 65 odstotkov cestnega omrežja in 65 odstotkov obdelovalnih površin. Uničenih je tudi večina zdravstvenih objektov, trenutno delno obratuje le 17 od skupno 36 bolnišnic.
Lanski napad Hamasa je bil presenetljiv za tiste, ki dogajanje v regiji spremljajo od daleč. Poznavalci pa so zaznali, da način normalizacije neurejenega palestinskega vprašanja, neupoštevanje odločitev Varnostnega sveta in mednarodnih sodišč s strani Izraela, pa tudi namerno preprečevanje razvoja palestinskega ljudstva za Hamas niso več sprejemljivi.
Težava na Bližnjem vzhodu izhaja iz več kot sto let starega nerešenega vprašanja državnosti oziroma politične avtonomije palestinskega ljudstva. “Zato mislim, da so zaostrili politiko. S tem so v primeru, ko so odpovedali diplomacija, pogovori in kakršnekoli spodbude, uporabili tudi vojaška sredstva. Tega ne odobravam, a razumem kot razlago, zakaj se je Hamas odločil za vojaški spopad,” je za N1 dejala Ana Bojinović Fenko s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Prav tako po njenih navedbah ni presenetljiv niti odziv Izraela. “Politično voditeljstvo Izraela se je izkazalo za zelo radikalizirano. A vedeti moramo, da tudi Izrael ni enotna država,” pojasnjuje. Množice ljudi namreč protestirajo in izkazujejo svoje nezadovoljstvo in nestrinjanje s tamkajšnjo politiko.
Spor v zadnjih tednih vstopil v novo fazo
Že dan po začetku spopadov med Hamasom in Izraelom se je v spor vključilo tudi šiitsko gibanje Hezbolah v Libanonu, ki ga podpira Iran. Zaradi tega je v prvih mesecih vojne neprestano krožilo vprašanje, ali bi se tudi Iran lahko vključil vanjo.
V središče bojev je Iran vstopil aprila, ko je Izrael napadel stavbo iranskega veleposlaništva v Damasku v Siriji, dva tedna kasneje pa se je odločil za povračilne napade na Izrael.
Poleti se je vojna zopet ustalila na frontnih črtah z Gazo, a strah pred razširitvijo spopadov je ob nadaljujočih se občasnih spopadih med Izraelom in Hezbolahom neprestano tlel. Iran je Izrael večkrat opozoril, naj ne napada ciljev šiitskega gibanja, opozarjal je tudi Zahod, naj preneha pošiljati orožje Izraelu. Kljub temu je septembra vrh izraelske politike napovedal, da se operacija v Gazi bliža koncu, svoje sile pa so s tem preusmerili proti Hezbolahu.
Zdi se, da so pravila igre spremenile eksplozije na pozivnike in voki-tokije, ki so jih uporabljali člani gibanja. Zgodil se je namreč precedens – do tedaj še nevidena oblika bojevanja z vstavitvijo eksploziva v nizkotehnološke naprave. Za tem je Izrael z raketami začel napadati cilje Hezbolaha v Libanonu, v napadih pa ubil vodjo gibanja Hasana Nasralo. V vojno se je po tem ponovno aktivneje vključil tudi Iran.
Kdaj – in predvsem kako – se lahko ustavi konflikt?
Spor je v zadnjih tednih z izraelskimi napadi na Libanon nedvomno vstopil v novo fazo, ob tem pa se odpirata vprašanji, kdaj bi se spopadi lahko ustavili in predvsem – kako.
Izraelski režim po besedah Bojinović Fenko izkorišča trenutno zapleteno notranjepolitično situacijo v ZDA. Manj kot mesec dni pred ameriškimi volitvami si nihče od obeh kandidatov za predsednika namreč z močnimi potezami, pa tudi napovedmi, ne upa tvegati in zapraviti morebitne zmage na volitvah. Še posebej ne zaradi zunanjepolitičnih vprašanj.
“To je žalostno glede na to, kako močna je judovska skupnost v notranji politiki ZDA, in nakazuje, da tudi velesila, kot je ZDA, ne more govoriti o povsem neodvisni zunanji politiki. Njen nacionalni interes je zelo podvržen tudi ekonomski, poslovni, politični podpori judovske interesne skupine,” je dejala.
Ko bodo ZDA izvolile novega predsednika ali predsednico, bo možnosti za odločnejše poteze več, razlaga. A kljub temu po besedah Bojinović Fenko ZDA tega spora tokrat ne bodo uspele rešiti same. “Ne bi bilo dobro, da tukaj ZDA same delujejo, saj nimajo več takšne moči, da bi same usmerjale Izrael. Iskati bodo morale pragmatična zavezništva v ZN,” je dejala.
Pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti bo moral osrednjo vlogo odigrati Varnostni svet ZN, a ta trenutno zaradi “lastne preokupacije razmere na Bližnjem vzhodu postavlja v drugotno interesno sfero”. “Če Izrael reče, da generalni sekretar ZN Antonio Guterres ne more vstopiti v državo, potem veste, da nima interesa sodelovati v ZN,” je dejala Bojinović Fenko, ob čemer je po njenih besedah prav “Bližnji vzhod simbol nemoči Združenih narodov”.
Kakšna pa je v tem pogledu vloga EU? Ta se namreč, kar zadeva mednarodna vprašanja, pogosto zdi kot akter brez velike moči. “V primeru stališča EU do politike Izraela mora EU najprej postati konsistentna in notranje usklajena, kajti to je njena največja nemoč,” v pogovoru za N1 še razlaga Ana Bojinović Fenko. V zadnjem letu so evropske države namreč ločeno nastopale z različnimi stališči, s tem pa spodbujale notranja nestrinjanja.
Premirje je v trenutno močno razgreti situaciji malo verjetno. Izrael namreč nadaljuje napade na cilje Hezbolaha v Libanonu, ob tem pa preučuje možnosti povračilnih ukrepov proti Iranu. Tudi Iran poleg tega še naprej trdi, da so napadi Hamasa in Hezbolaha upravičeni, ter razmišlja o svojih nadaljnjih potezah.
Trenutni konflikt je že peti po vrsti na območju Gaze od leta 2008. Povezujemo ga z izraelsko-palestinskim sporom, ki se je začel leta 1948. Od sredine 20. stoletja je bil Izrael vključen v 15 vojn oziroma spopadov na območju Gaze.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje