Iran napadel oporišče v Savdski Arabiji, ranjenih več ameriških vojakov

V napadu na oporišče Princ Sultan v Savdski Arabiji je Iran uporabil vsaj eno raketo in več dronov, sta ob sklicevanju na neimenovane vire poročala The New York Times in The Wall Street Journal. Ranjeni vojaki so bili v času napada v enem od poslopij v oporišču. Poškodovanih naj bi bilo tudi več vojaških letal.

Ameriško centralno poveljstvo je pred tem sporočilo, da je bilo v vojni proti Iranu doslej ranjenih več kot 300 ameriških vojakov. Večina poškodb naj bi bilo lažjih, 273 vojakov pa se je že vrnilo na delo, navedbe vojske povzema francoska tiskovna agencija AFP. Po najnovejših podatkih je v vojni umrlo 13 vojakov, od tega sedem v Zalivu in šest v Iraku.

Po poročanju Washington Posta naj bi ameriški predsednik Donald Trump sicer razmišljal o napotitvi dodatnih 10.000 pripadnikov kopenskih sil na Bližnji vzhod.

Napadi tudi drugod

Iran je poleg Savdske Arabije nadaljeval napade tudi na druge zalivske države. V Združenih arabskih emiratih so ostanki prestrežene rakete povzročili požar v industrijski coni, kjer je bilo ranjenih pet indijskih državljanov. O izstrelkih poročajo še iz Bahrajna in Kuvajta in Omana, kjer je bil v enem od pristanišč prav tako ranjen tuj delavec.

Tarča iranskih napadov je bil tudi Izrael, kjer je bil v Tel Avivu po navedbah tamkajšnjih oblasti ubit človek, še dva pa ranjena. Na jug države so medtem prileteli tako izstrelki iz Irana kot Libanona, od koder jih proti Izraelu izstreljuje šiitsko gibanje Hezbolah.

Izraelska vojska je danes zaznala raketo, ki je bila nad ozemlje države izstreljena iz Jemna, pri čemer naj bi se to zgodilo prvič od začetka vojne na Bližnjem vzhodu 28. februarja. Poročil o morebitni škodi ali žrtvah, ki bi jih povzročila raketa, ni, glede na pisanje izraelskih medijev pa naj bi jo najverjetneje prestregli.

Jemenski hutijevci, ki so že v petek napovedali, da se bodo pridružili spopadom, so potrdili, da so izstrelili rakete proti Izraelu.

Hutijevci so med vojno med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas napadali ladje v Rdečem morju, v zadnji vojni pa doslej niso posredovali.

Trump trdi, da pogovori potekajo dobro, iz Irana tišina

Trump je v petek vztrajal, da pogovori za končanje konflikta potekajo in zelo dobro napredujejo. Iran sicer tega doslej še ni potrdil. Pogovorov ni potrdil niti Trumpov odposlanec Steve Witkoff, ki je v petek na istem dogodku v čast savdskega suverenega investicijskega sklada v Miamiju dejal, "da verjame, da bo Iran začel pogovore z ZDA še ta teden". Ameriški mediji so sicer poročali, da bi morebitna pogajanja s strani ZDA lahko vodil podpredsednik J. D. Vance.

Trump je prisotnim poslovnežem povedal, da mora Iran odpreti Trumpovsko ožino, nakar se je popravil in dejal, da je mislil na Hormuško ožino. Iranska blokada Hormuške ožine, skozi katero gre 20 odstotkov svetovne nafte, povzroča gospodarske težave po vsem svetu.

"Mislim, da boste videli gospodarsko raketo, ko ne bo več tega temnega oblaka," je Trump napovedal gospodarsko okrevanje po vojni. Predsednik, ki se je nazadnje še v sredo hvalil z izjemno rastjo borznih indeksov, je menil, da borzni padci niso niti tako veliki, za cene nafte pa je dejal, da je menil, da bodo še višje, kot so sedaj.

Konec vojne bo prinesel tudi normalizacijo odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo, je prepričan Trump, ki je na novinarsko vprašanj o tem, kaj si želi, da bi bila njegova dediščina, odgovoril - mirovnik. "Res verjamem, da sem mirovnik. Morda se sedaj ne zdi tako, ampak mislim, da sem mirovnik," je izjavil, poroča med drugim televizija MS NOW.