Rubio prepričan, da se bo Hormuška ožina odprla na tak ali drugačen način

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v ponedeljek dejal, da se bo Hormuška ožina znova odprla na tak ali drugačen način. Kot je dejal za Al Džaziro, lahko Iran upošteva mednarodno pravo in dovoli prehod ladjam prek ožine, ali pa bo "koalicija držav iz vsega sveta in regije ob sodelovanju ZDA poskrbela, da se odpre". Podrobnosti o morebitnih ukrepih ni predstavil.

"Če se odločijo blokirati ožino, se bodo morali soočiti s pravimi posledicami, ne le s strani ZDA, ampak tudi držav v regiji in svetu," je dejal v pogovoru. Bi pa se z vprašanjem Hormuške ožine ukvarjali šele po dosegu ključnih ciljev vojaškega posredovanja, med katere je vštel uničenje iranskega letalstva in mornarice ter zmanjšanje lokacij za izstreljevanje raket. Te bi bilo po njegovih besedah mogoče doseči "v tednih, ne mesecih".

Ameriški Wall Street Journal medtem poroča, da naj bi bil predsednik Donald Trump pripravljen končati vojno proti Iranu, četudi bi Hormuška ožina ostala v pretežni meri zaprta. Operacija za odprtje prehoda bi namreč trajanje konflikta zavlekla prek predvidenih štirih do šestih tednov. Namesto tega naj bi Trump želel odprtje ključne poti doseči po diplomatski poti, šele v primeru neuspeha pa se za pomoč pri deblokadi obrniti na zaveznike v Evropi in Zalivu.

V Libanonu umrli izraelski vojaki in trije mirovniki misije Unifil

Izraelska vojska je danes sporočila, da so bili štirje njeni pripadniki ubiti v spopadih na jugu Libanona, kjer potekajo boji med Izraelom in oboroženim gibanjem Hezbolah. Huje ranjen je še en pripadnik izraelskih sil, težje poškodbe je utrpel tudi rezervist.

Indonezijske oblasti pa so danes potrdile smrt treh mirovnikov, ki so delovali v okviru mirovne misije ZN na jugu Libanona (Unifil). Ministrstvo za obrambo v Džakarti je sporočilo, da je bil v nedeljo ubit indonezijski vojak, več drugih pa je bilo ranjenih, nato sta bila v ponedeljek v drugem incidentu ubita dva vojaka, še dva pa sta bila hudo poškodovana.

Indonezijska vlada je izjavila, da misija Unifil preiskuje "natančen vzrok" incidenta. "Od vseh strani, vpletenih v spor, se pričakuje, da spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in zagotovijo varnost mirovnega osebja," so poudarili. Preiskavo naj bi izvedla tudi izraelska vojska.

Mirovne sile ZN ob libanonsko-izraelski meji so se večkrat znašle v navzkrižnem ognju, potem ko so se v izraelsko-ameriški vojni proti Iranu ta mesec tudi v Libanonu ponovno vneli spopadi med Izraelom in proiranskim oboroženim gibanjem Hezbolah. Po zadnjih uradnih podatkih je izraelska ofenziva terjala 1.247 življenj, še več kot 3.600 je ranjenih.

Francija z zahtevo izrednega zasedanja varnostnega sveta

Francija je zaradi incidentov v ponedeljek zahtevala sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov. Pariz najostreje obsoja napade, v katerih so bili v nedeljo in ponedeljek ubiti trije pripadniki Unifila, je dejal zunanji minister Jean-Noël Barrot. Incidente je obsodila tudi Španija.

Tudi danes sicer o napadih poročajo tako iz Irana kot iz zalivskih držav. Po pisanju Al Džazire so silovite eksplozije odjeknile v Isfahanu in Teheranu, kjer so zaradi poškodbe na omrežju ostali brez elektrike. Medtem so gasilci v Dubaju gasili požar na krovu polno natovorjenega kuvajtskega tankerja, ki je bil tarča iranskega napada. Ogenj so uspešno ukrotili.