Menu Item
V litovski prestolnici Vilna se je začel dvodnevni vrh zveze Nato. Med drugim so se voditelji držav članic tega zavezništva pogovarjali o članstvu Ukrajine v Natu in sklenili, da bo pridružitev potekala po skrajšani poti. Mnenja pa so deljena okoli hitrosti ukrajinskega vstopa v obrambno zavezništvo, zaradi česar je bil do Nata oster ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Voditelji držav zveze Nato so se zbrali v litovski prestolnici na dvodnevnem zasedanju. Prvi dan so med drugim razpravljali o treh vidikih nadaljnje podpore Ukrajini. Znova so potrdili zavezo, da bo ta postala članica zavezništva, pri čemer ji ne bo treba izpolniti akcijskega načrta za članstvo, v katerem so določeni politični, vojaški in ekonomski pogoji za vstop v Nato in njihovo preverjanje. Pristopni proces bo tako sestavljen zgolj iz enega koraka namesto iz dveh.
Medtem ko so članice Nata enotne, da se Ukrajina zavezništvu ne more pridružiti, dokler na ozemlju države traja vojna, se še vedno ne strinjajo povsem, kako hitro oziroma pod katerimi pogoji bi Ukrajina lahko postala članica tega zavezništva, navaja tiskovna agencija Reuters. Joe Biden je, spomnimo, pred dnevi v enem od intervjujev izpostavil, da Ukrajina še ni pripravljena na članstvo, nasprotno pa so države Vzhodne Evrope bolj naklonjene temu, da se Ukrajina čim prej približa zavezništvu.
Zelenski oster zaradi neznank ob priključitvi: To je absurdno
Spodbudne besede je oblastem v Kijevu danes namenil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je pred začetkom srečanja napovedal, da bodo Ukrajini poslali “močno in pozitivno sporočilo”. A to, kot vse kaže, Kijevu ne zadošča. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je namreč danes zoper Nato nastopil precej ostro. “Je brez precedensa in absurdno, da ni časovnice niti za povabilo niti za članstvo Ukrajine,” je zapisal na družbenem omrežju Twitter. “Izgleda, kot da ni pripravljenosti niti za povabilo Ukrajine v Nato niti za to, da država postane članica zavezništva.
Zelenski, ki je v zapisu na Twitterju prav tako izrazil prepričanje, da si “Ukrajina zasluži spoštovanje”, je sporočil, da je na poti v Vilno dobil signale, da o Ukrajini razpravlja brez prisotnosti njenih predstavnikov. Razprave naj bi zadevale povabilo Ukrajini, da postane članica Nata, in ne članstva te države v Natu. Zelenski je sicer že prispel v Vilno in v središču mesta nagovoril zbrano množico. Med nagovorom je dejal, da verjame v močan Nato, ki se ne obotavlja in ozira na agresorja.
Ukrajinskemu predsedniku je v izjavi odgovoril šef Nata Stoltenberg, ki je poudaril, da Ukrajini konkretno pomagajo pri približevanju zavezništvu. Ob tem je po pisanju BBC zatrdil, da vsi dosedanji pridružitveni postopki niso temeljili na časovnicah ampak na izpolnjevanju pogojev. Po njegovi oceni Ukrajina še ni dosegla dovoljšnjega napredka v boju proti korupciji ter modernizaciji obrambnega sektorja, vstop v Nato pa onemogoča tudi vojna, ki v državi še vedno divja.
Na vrhu zaveznice sicer nameravajo okrepiti politične vezi z Ukrajino, in sicer z vzpostavitvijo Sveta Nato-Ukrajina. Ustanovno zasedanje je predvideno za sredo, udeležil pa naj bi se ga tudi ukrajinski predsednik Zelenski. Poleg tega so voditelji članic Nata na prvi dan zasedanja sprejeli tudi večletni program neubojne pomoči za Ukrajino.
Z rusko agresijo je prav tako povezana krepitev Natove obrambne in odvračalne drže. Voditelji so se po Stoltenbergovih besedah trajno zavezali, da bodo v obrambo letno vložili vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ki tako postajata spodnja meja. Podprli so tudi nove regionalne obrambne načrte, v okviru katerih bo v visoki pripravljenosti 300.000 Natovih vojakov. Poleg tega so podprli še akcijski načrt za okrepitev obrambne proizvodnje.
Premier Robert Golob se je danes ob robu vrha sestal s finskim predsednikom Saulijem Niinistöjem. Zunanja ministrica Tanja Fajon, ki se skupaj z obrambnim ministrom Marjanom Šarcem prav tako udeležuje vrha, pa z romunskim kolegom Nicujem Popescujem.
Že pred uradnim začetkom zasedanja pa je v ponedeljek iz Vilne prišla spodbudna novica za Švedsko: turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je namreč po dolgotrajnih pogovorih pristal na odpravo blokade za članstvo te države v Natu. Švedska se bo tako Natu pridružila za Finsko, ki je 31. članica zavezništva postala aprila.
Nove zaveze o vojaški pomoči za Ukrajino
Nekateri voditelji so napovedali pomoč, ki ji bodo njihove države v prihodnje namenile Ukrajini. Francoski predsednik Emmanuel Macron je obljubil, da bodo Kijevu dostavili rakete scalp z dosegom 250 kilometrov. Ukrajinske sile rakete tega tipa že uporabljajo, saj jim jih je donirala Velika Britanija. Gre namreč za orožje, ki sta ga skupaj razvila London in Pariz in na Otoku nosi ime storm shadow.
Še večjo zavezo o novi pomoči pa je dala Nemčija, ki bo po navedbah nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa Ukrajini dala vojaško opremo v vrednosti 700 milijonov evrov. Ukrajinska vojska bo od bundeswehra prejela dodatnih 40 pehotnih bojnih vozil marder, 25 tankov leopard, še pet oklepnih vozil in dve izstrelišči za raketni sistem patriot. Ob tem si Ukrajina lahko od Nemčije obeta še 20.000 kosov topniškega streliva, brezpilotne letalnike in sredstva za obrambo pred njimi ter mine, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Odločitev Pariza o dobavi raket scalp je Moskva že označila za napako. Kot je poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, bo to imelo posledice za ukrajinsko stran, saj da bodo ruske sile primorane sprejeti protiukrepe.
Madžarska ratifikacija švedskega vstopa v Nato le še tehnično vprašanje
Madžarska ratifikacija švedskega vstopa v Nato je zdaj povsem tehnično vprašanje, je po ponedeljkovem umiku turške blokade Švedske na poti v zavezništvo danes dejal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Madžarska je namreč poleg Turčije edina članica Nata, ki še ni ratificirala švedskega pristopnega protokola.
“Naše stališče glede Švedske je povsem jasno. Vlada podpira njeno pridružitev Natu, zato smo pred meseci parlamentu podali predlog glede tega. Zaključek ratifikacije je zgolj še tehnično vprašanje,” je Szijjarto zapisal na Facebooku.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje