Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je predstavila poročilo o napredku držav, ki se približujejo Evropski uniji. Evropska komisija je priporočila začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, Bosna in Hercegovina, ki je status države kandidatke prav tako dobila lani, pa bo pogajanja lahko začela, ko bo izpolnila določene pogoje.
Evropska komisija je predstavila letno poročilo o napredku držav, ki so na poti v Evropsko unijo. Po tem, ko so lani status države kandidatke dobile Ukrajina, Moldavija ter Bosna in Hercegovina, Gruziji pa je EU zagotovila evropsko perspektivo, je Komisija danes priporočila začetek pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, za Gruzijo pa status kandidatke. Bruselj medtem priporoča začetek pristopnih pogajanj z BiH, ko bo država dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo.
Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen “Ukrajinci obsežno reformirajo svojo državo in se pripravljajo na širitev”, Moldavija pa se je lotila “ključnih reform”. Vseeno morata pred potrditvijo pogajalskega okvirja obe državi po mnenju Bruslja sprejeti še določene ukrepe.
Ukrainians are deeply reforming their country and preparing for accession,
even as they are fighting an existential war.
Today the Commission recommends that the Council opens accession negotiations with Ukraine. pic.twitter.com/XNuyZigoZu
Ob tem, ko je Ukrajina po besedah von der Leyen izpolnila veliko večino (90 odstotkov) potrebnih ukrepov, pa Komisija med ukrepi, ki jih mora Kijev še uresničiti, navaja uveljavitev zakonodaje, namenjene kadrovski okrepitvi ukrajinskega urada za boj proti korupciji, ter odpravo omejitev pristojnosti tega urada, ki jih določa trenutna zakonodaja o preprečevanju korupcije. Med preostalimi ukrepi je še uveljavitev zakona o lobiranju, ki bo v skladu z evropskimi standardi.
Ukrepi, ki pa jih mora pred potrditvijo pogajalskega okvirja še sprejeti Kišinjev, pa vključujejo nadaljnje korake na področju zmanjšanja vpliva oligarhov ter zagotovitev zadostnih resursov za tožilstvo, pristojno za boj proti korupciji.
Priporočila Evropske komisije glede širitve so jasno sporočilo, da EU misli resno, je v odzivu na današnjo objavo letnega širitvenega poročila dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Po njenem mnenju je pomembno, da bo tudi BiH ob dodatnem naporu kmalu lahko začela pogajanja za polnopravno članstvo v EU, je na družbenem omrežju X sporočilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).
“V Sloveniji smo prepričani – in to vseskozi zagovarjamo –, da bo Evropa še bolj stabilna, varna in prosperitetna, ko bo širitev zaključena,” je poudarila Fajon. Dodala je, da širitev Unije na Zahodni Balkan in Vzhod ni samo v interesu EU in novih članic, temveč je geostrateška nujnost.
Odziv ministrice @tfajon 🇸🇮 na objavo letnega širitvenega poročila Evropske komisije 🇪🇺 o napredku držav, ki se želijo pridružiti #EU.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je odločitev Komisije pozdravil kot “korak v pravo smer za Kijev in Evropo”. “Naša država mora biti v EU. Ukrajinci si to zaslužijo,” je sporočil na omrežju Telegram.
Predsednica Moldavije Maia Sandu se je na omrežju X zahvalila visokim predstavnikom EU za podporo Moldaviji na njeni poti v EU in ker so prepoznali trdo delo celotne družbe. “Ostajamo zavezani poti reform,” je zagotovila.
Gruzijska predsednica Salome Zurabišvili je na omrežju X Gruzijce je pozvala, naj se danes zvečer zberejo na zborovanju v podporo članstvu v EU pred predsedniško palačo v Tbilisiju in tako še enkrat pokažejo, da prihodnost države ni z Rusijo, poroča AFP. Gruzijski premier Irakli Garibašvili pa je v televizijskem nagovoru Gruzijcem čestital ob “današnji zgodovinski zmagi in priznanju”. Izpostavil je, da je država dobila status, ki si ga Gruzijci zaslužijo.
Ali bo zeleno luč dobila BiH, pa medtem ni bilo zares znano vse do danes – odločitev o “pogojni zeleni luči” je bila namreč sprejeta na današnjem kolegiju komisarjev. Ker je BiH edina država Zahodnega Balkana, ki je dobila status kandidatke za vstop v Unijo, a pristopnih pogajanj še ni začela, so k določitvi datuma za začetek pogajanj med drugim pozvale Slovenija, tudi sicer velika zagovornica približevanja BiH EU, Hrvaška, Madžarska, Romunija in Avstrija, navaja N1 Sarajevo.
Glavni vzrok za pogojevanje zelene luči BiH je nezadostno izpolnjevanje 14 prednostnih nalog, ki jih je določila Komisija. Čeprav je BiH sprejela več zakonov v sklopu prioritet, še vedno v državi ni konsenza o ključnih zakonih, denimo na področju pravosodja. Ob tem, ko je Ursula von der Leyen pozdravila določen napredek BiH, je opozorila, da je entiteta Republika Srbska sprejela več neustavnih zakonov. Komisija bo tako o napredku BiH poročala marca prihodnje leto, še navaja bosanski N1.
Danes sta predsednica Komisije Ursula von der Leyen in komisar za širitev Oliver Varhelyi ob objavi širitvenega poročila predstavila tudi šest milijard evrov vreden načrt, ki je namenjen spodbujanju gospodarske rasti držav Zahodnega Balkana.
Odločitve o procesu širitve morajo sicer potrditi vse države članice Unije. O podelitvi statusa kandidatke Gruziji ter začetku pogajanj z Ukrajino in Moldavijo bodo tako predvidoma odločali voditelji na vrhu EU sredi decembra.
Poročilo Evropske komisije vključuje tudi druge države, ki so na poti v EU: to so Črna gora, ki se za vstop v EU pogaja od leta 2012, Srbija, ki je začela pogajanja leta 2014, Severna Makedonija in Albanija, ki sta pogajanja odprli lansko leto, ter Turčija, katere pogovori za vstop v EU so v popolnem zastoju. Kosovo, katerega neodvisnosti nekatere države EU še niso priznale, je za status kandidatke zaprosilo lani.
EU je glede na tehnična merila najbližje Črna gora, navaja vir pri Komisiji. Izrazil je upanje, da bo po nedavnem imenovanju vlade Podgorica hitro naredila korak naprej.
Srbija je sicer po oceni Komisije v zadnjem letu sprejela številne reforme, vendar pa mora storiti še več. Po navedbah uradnika Evropske komisije sta ključni uskladitev zunanje politike z EU, med drugim na področju sankcij proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino, ter normalizacija odnosov s Kosovom. Napredek pri tem je ključen tudi za odprtje tretjega tematskega sklopa pogajanj, v katerem so poglavja o konkurenčnosti in vključujoči gospodarski rasti, za kar je sicer Srbija že izpolnila tehnične pogoje.
Glede Albanije so viri pri EU poudarili, da je sprejela pomembne reforme, vendar pa jo čaka še nekaj dela pred odprtjem pogajalskega sklopa o temeljnih vrednotah. V Bruslju upajo, da bo Svet EU odločitev o tem sprejel še pred koncem leta. Upajo tudi na začetek pogajanj o tem prvem tematskem sklopu s Severno Makedonijo. Eden od ključnih predpogojev za to je sicer sprememba makedonske ustave.
Bruselj medtem glede Turčije, ki je pogajanja o članstvu v EU začela leta 2005, a so že več let v zastoju, ugotavlja, da v zadnjem letu ni obrnila negativnega trenda odmikanja od EU.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje