Na Bledu se je z otvoritvenimi nagovori premierja Roberta Goloba, predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in zunanje ministrice Tanje Fajon tudi uradno začel 18. Strateški forum Bled. Nagovorom je sledila razprava voditeljev držav Zahodnega Balkana, na kateri je bilo nemalo voditeljev kritičnih do procesa širitve Evropske unije. Kaj so povedali?
Danes in jutri poteka 18. Strateški forum Bled, ki letos poteka pod okriljem slogana Solidarnost za globalno varnost in kamor je prispelo okoli 3.000 udeležencev z vseh koncev sveta. Prvo odmevno dejanje foruma je bil panel voditeljev, na katerem so svoje misli o procesu širitve Evropske unije predstavili predsedniki vlad držav Zahodnega Balkana, pred tem, v uvodnih nagovorih, pa sta o vprašanju širitve Unije spregovorila tudi slovenski premier Robert Golob in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Prvi je na panelu spregovoril hrvaški premier Andrej Plenković, ki je med drugim ocenil, da nerešena bilateralna vprašanja ne smejo vplivati na proces širitve, pri čemer pa je poudaril, da morajo države izpolniti zahteve, saj da to zagotavlja “pravičnost”.
Na vprašanje, ali se še počuti “tragično optimističnega”, je albanski premier Edi Rama odgovoril, da se mu zdi, da je v panelu kot na “avtobusu”, a da je to vseeno boljše kot “rusko letalo”, pri čemer se je zelo verjetno referiral na strmoglavljanje letala, v katerem je po dostopnih informacijah prejšnji teden umrl šef Wagnerja Jevgenij Prigožin. Povedal je, da ne verjame, da se bo Albanija Uniji pridružila do leta 2030 – predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v svojem uvodnem nagovoru namreč napovedal, da bi morale biti Unija in države na širitev pripravljene do leta 2030. V šali je pripomnil, ali ne bi morda morali sprožiti vojne na Balkanu, da bi se postopek širitve pospešil (ruska invazija je namreč napredek na poti v EU prinesla Ukrajini).
Srbska premierka Ana Brnabić je spregovorila o velikem evroskepticizmu, ki je prisoten v srbski javnosti. Poudarila je, da države Zahodnega Balkana čakajo na pridružitev Uniji že več kot dve desetletji, pri čemer si vztrajno prizadevajo za vstop. Srbija je, denimo, začela pogajanja za vstop v Unijo leta 2014, pred slabim desetletjem: “Dobiti datum za začetek pogajanj pravzaprav ne pomeni ničesar. Veliko pomeni ljudem na Zahodnem Balkanu, a ne pomeni nič za ljudi v Evropski uniji.” Po njenih besedah se države Zahodnega Balkana obravnava na način, kot da ničesar ne naredijo dovolj dobro. Zato se, tako Brnabić, “ljudje utrudijo”.
Srbija sicer svoje mesto vidi v EU, je poudarila.
Severna Makedonija je status države kandidatke za vstop v Unijo dobila pred 18 leti. V luči tega je makedonski premier Dimitar Kovačevski podobno kot Ana Brnabić komentiral frustracije prebivalcev svoje države, ki na članstvu v Uniji čakajo že toliko let. Poudaril je, da je Severna Makedonija, enako kot nekatere druge države Zahodnega Balkana, članica zveze Nato in da njihovo članstvo ne predstavlja težav zavezništvu.
Bolgarski premier Nikolaj Denkov pa je nasprotno poudaril, da države Evropske unije ne združuje le geografska bližina, ampak tudi “vrednote”. Spomnil je, da nekatere države članice Bolgarijo, ki blokira vstop Severne Makedonije v Unijo, tudi sama tarča blokade – nekatere države namreč nasprotujejo, da se Bolgarija pridruži območju schengna. Zaradi tega se Sofija po njegovih besedah trudi, da naredi vse, kar lahko, preden se usede za pogajalsko mizo.
“Smo evrooptimistična država, država sonca in zabave,” pa je svoj govor začel črnogorski premier Dritan Abazović. Črna gora je po njegovih besedah “popolna” kandidatka za širitev: nima težav s sosedi, dosega napredek v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji, vendar pa po njegovem “evropski voditelji včasih ne vedo, kaj želijo”. Nasprotno pa Podgorica, tako Abazović, ve, kaj želi. “Želimo biti del EU čimprej, kot je to mogoče.” Vprašal se je, kako je mogoče, da so ljudje iz Črne gore, delavci, dobrodošli v Uniji, država pa ne.
Predsedujoča svetu ministrov Bosne in Hercegovine Borjana Krišto pa je na panelu med drugim poudarila, da ima BiH na poti v EU številne izzive tudi zato, ker je ureditev njene države zelo kompleksna. BiH, ki je status kandidatke dobila nedavno, se veseli, da bo začela pristopna pogajanja za vstop v Unijo, ko bo to mogoče.
Kosovo se na svoji poti v Evropsko unijo medtem sooča s svojevrstno prepreko, in sicer, da neodvisnosti te države ne priznava pet držav članic Evropske unije: Grčija, Španija, Ciper, Slovaška in Romunija. “Atmosfera s temi državi je boljša, kot je bila,” pa je na panelu voditeljev komentiral kosovski premier Albin Kurti. “Optimistični smo glede prihodnosti,” je med drugim povedal in dodal, da se Priština EU ne želi pridružiti le zato, da bo od tega imela koristi, ampak tudi zato, da bo prispevala.
Kurti je spregovoril tudi o pomenu deeskalacije napetosti, ki se je znova povzpela do vrelišča pred tedni, in sicer v občinah na severu Kosova. Srbska predsednica Ana Brnabić je ob tem povedala, da je normalizacija razmer ključna, vendar pa da je predpogoj za to spoštovanje dogovora iz Bruslja, o katerem sta se Beograd in Priština dogovorila pred desetletjem. Dogovor med drugim predvideva vzpostavitev skupnosti srbskih občin na severu Kosova.
Uvodni nagovori: o širitvi EU, podnebnih spremembah in predvsem – solidarnosti
Premier Robert Golob je v svojem uvodnem nagovoru pred začetkom panela voditeljev spomnil na katastrofalne poplave, ki so Slovenijo prizadele v začetku avgusta, in na pomoč, ki jo je država med drugim dobila iz tujine. S tem, ko se pokaže solidarnost, tako Golob, vidimo, da je svet lahko boljši, če mednarodno sodelujemo. Poudaril je tudi pomen naslavljanja podnebnih sprememb in spregovoril o širitvi Evropske unije – moment za širitev je po njegovem pravi, spremembe pa se morajo zgoditi v prihodnjih 12 mesecih, saj v nasprotnem primeru obstaja bojazen, da se ne bodo zgodile še dalj časa. “Vsi se zavedamo, da bomo morali reformirati naše procese znotraj Evropske unije,” je poudaril.
O širitvi Unije, ki se odvija tudi v kontekstu ruske invazije na Ukrajino, je spregovoril tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Poudaril je, kakšno enotnost je EU pokazala ob začetku invazije, kako je bila solidarna denimo v času energetske krize … “Čas je, da naslovimo izziv širitve – tako za nas v EU, kot za bodoče članice,” je dejal. Po njegovem je namreč treba, da se Unija okrepi, da postane močnejša in da drži svoje obljube.
Kot je dejal Michel, širitev EU “niso več le sanje”. Bo težko, zapleteno, včasih boleče za bodoče članice in za EU, je dejal, a poudaril, da če želimo biti kredibilni, moramo govoriti o časovnici. “Obe strani morata biti pripravljeni na širitev do leta 2030,” je poudaril.
Ministrica Fajon, ki je poudarila, da zbrane nagovarja ne le kot ministrica, temveč tudi kot socialna demokratka, pa je v svojem nagovoru med drugim poudarila, da je “največja potencialna ovira globalni solidarnosti in varnosti v prihodnje populizem”.
Kako se bo strateški forum razvijal v prihodnje?
Blejskega strateškega foruma se letos udeležuje devet predsednikov vlad ter tri predsednice – poleg predsednice republike Nataše Pirc Musar še grška predsednica Katerina Sakellaropoulou in predsednica Moldavije Maia Sandu. Na Bled je prav tako pripotovalo več kot deset ministrov za zunanje zadeve, vključno s kanadsko ministrico Mélanie Joly in korejskim ministrom Park Jinom.
Ker je okoli 3.000 udeležencev dogodka na Bledu nekako maksimum, pri katerem organizatorji še lahko zagotovijo potek dogodkov v tem formatu, ti po besedah generalnega sekretarja foruma Petra Grka razmišljajo, da se bo že prihodnje leto forum razvijal v smeri, ko bodo dogodki potekali celo leto.
Vsi udeleženci foruma bodo lahko prispevali v sklad za obnovo po poplavah, ki ga ustanavlja vlada, obenem bo forum priložnost za dvostranske pogovore s predstavniki drugih držav o morebitni nadaljnji pomoči. Dobrodelno bosta obarvana tudi koncert, ki ga bo zvečer gostila predsednica republike Nataša Pirc Musar, in donatorska večerja z gospodarstveniki, ki jo bo prav tako danes gostil premier Robert Golob.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje