Menu Item
Na sodišču v ruskem Jekaterinburgu se je danes začelo sojenje ameriškemu novinarju Evanu Gershkovichu, ki je obtožen vohunjenja. EU je medtem kot neutemeljeno obsodila odločitev ruskih oblasti, da blokirajo dostop do več kot 80 evropskih medijev v Rusiji, med katerimi so tudi slovenski. Skupno evropsko izjavo so podprle vse države članice razen Madžarske.
V Rusiji se je začelo sojenje ameriškemu novinarju Wall Street Journala Evanu Gershkovichu. Aretirali so ga lanskega marca in ga obtožili vohunjenja. V primeru obsodbe mu grozi do 20 let zapora v kazenski koloniji. Sojenje poteka za zaprtimi vrati na sodišču v Jekaterinburgu na Uralu.
Novinarjem so pred današnjim začetkom sojenja za kratek čas dovolili snemanje Gershkovicha, ki ga državno tožilstvo obtožuje sodelovanja z ameriško obveščevalno agencijo Cia in zbiranja zaupnih podatkov o največjem ruskem proizvajalcu tankov Uralvagonzavod v regiji Sverdlovsk.
Na posnetkih je videti 32-letnega Gershkovicha, kako stoji v zaprti stekleni kletki z obrito glavo. Novinar se je nasmehnil in pozdravil novinarje, je iz sodne dvorane poročal dopisnik francoske tiskovne agencije AFP.
Gershkovich, njegov delodajalec in Bela hiša so doslej že večkrat zanikali, da bi vohunil za ZDA. Je prvi zahodni novinar, ki so ga v Rusiji priprli zaradi obtožb o vohunjenju po razpadu Sovjetske zveze.
Moskva (še) ni podala dokazov o domnevnem vohunjenju
Dokazov o njegovem domnevnem vohunjenju Moskva doslej ni podala, sporočila je le, da so ga ujeli pri delu.
Washington je Moskvo v preteklosti obtožil aretacije svojih državljanov na podlagi neutemeljenih obtožb, da bi jih lahko uporabila kot sredstvo v pogajanjih, s čimer bi si zagotovila izpustitve Rusov, obsojenih v tujini.
Moskva je prejšnji teden, nekaj dni po objavi datuma sojenja Gershkovichu, sporočila, da čaka na odgovor Washingtona o predlogih, ki jih je Rusija predstavila glede morebitne zamenjave zapornikov.
V ozadju domnevno že potekajo pogajanja o morebitni izmenjavi zapornikov med Washingtonom in Moskvo, ki bi vključevala tudi Gershkovicha. Ruski predsednik Vladimir Putin je dal vedeti, da bi v zameno zanj želel doseči izpustitev Vadima Krasikova, ki v Nemčiji prestaja dosmrtno zaporno kazen zaradi umora čečenskega poveljnika v Berlinu leta 2019.
V igri za izmenjavo zapornikov med ZDA in Rusijo bi bila lahko po poročanju Wall Street Journala tudi domnevna ruska vohuna, ki so ju decembra 2022 priprli v Sloveniji in ki naj bi jima v prihodnjih tednih izrekli sodbo zaradi vohunjenja.
Madžarska naj bi preprečila skupno izjavo EU glede obsodbe blokade medijev v Rusiji
EU je kot neutemeljeno obsodila odločitev ruskih oblasti, da blokirajo dostop do več kot 80 evropskih medijev v Rusiji, med katerimi so tudi slovenski, je danes sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell v izjavi, ki so jo podprle vse države članice z izjemo ene. Skupno izjavo v imenu vseh članic je domnevno preprečila Madžarska.
“EU obsoja popolnoma neutemeljeno odločitev ruskih oblasti, da blokirajo dostop do več kot 80 medijev držav članic EU na ruskem ozemlju,” piše v današnji izjavi Borrella, objavljeni v odziv na odločitev oblasti v Moskvi. “Ta odločitev dodatno omejuje dostop do svobodnih in neodvisnih informacij ter širi že tako močno medijsko cenzuro v Rusiji,” je opozoril Borrell.
Ob tem je poudaril, da evropski mediji, ki so jih ruske oblasti blokirale, delujejo po novinarskih načelih in standardih ter zagotavljajo dejanske informacije tudi ruskemu občinstvu. Nasprotno pa ruska dezinformacijska in propagandna glasila, proti katerim je EU uvedla sankcije, ne predstavljajo svobodnih in neodvisnih medijev.
Njihove dejavnosti v EU so bile prekinjene, ker so ti mediji pod nadzorom ruskih oblasti in so ključnega pomena pri podpori ruski agresiji proti Ukrajini, je še zapisal Borrell.
V Moskvi so v nedeljo glede odločitve o blokadi dostopa do evropskih medijev sporočili, da gre za povračilen ukrep, potem ko je Bruselj maja uvedel sankcije proti več ruskim medijem. Izmed slovenskih medijev so ruske oblasti blokirale dostop do spletnih portalov televizije Nova24TV in revije Demokracija.
EU je želela rusko potezo obsoditi v imenu vseh 27 držav, vendar to po navedbah Bruslja ni bilo mogoče zaradi nasprotovanja ene članice.
Kot je danes pojasnil zunanjepolitični govorec Evropske komisije Peter Stano, je EU obsodila rusko odločitev v izjavi visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU, ki jo je podprlo 26 članic.
Po navedbah evropskega uradnika je bila Madžarska tista, ki ni podprla skupne izjave EU, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Sprva sicer ni bilo jasno, zakaj je Madžarska preprečila izjavo v imenu vseh članic. Kot možen razlog diplomati v Bruslju omenjajo dejstvo, da je madžarska vlada sama prav tako ukrepala proti nepriljubljenim medijem v državi in vidi to kot legitimen ukrep, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!