Menu Item
Vsakršni dvomi glede vstopa Kijeva v zvezo Nato bodo ogrozili varnost v Evropi in opogumili Rusijo k napadu drugih držav, je opozoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Medtem šef zavezništva Jens Stoltenberg že razmišlja o korakih in pomoči Ukrajini po koncu ruske agresije. Ukrajina si lahko obeta okrepljene dobave streliva iz Evropske unije, znova pa poročajo o zračnih napadih na Kijev in rusko obmejno regijo Belgorod.
Evropski poslanci so podprli zakonodajni predlog Evropske komisije, namenjen okrepitvi evropske proizvodnje streliva. Predlog, ki predvideva vzpostavitev 500 milijonov evrov vrednega instrumenta, je del načrta za pospešitev dobav streliva Ukrajini.
“Odločitev predstavlja velik korak naprej za varnost in obrambo naše unije, predvsem pa v naši neomajni podpori Ukrajini spričo ruske agresije,” je ob tem povedal vodja pogajalske ekipe Evropskega parlamenta iz Cristian-Silviu Busoi. Dodal je, da je parlament pripravljen na začetek pogajanj s Svetom EU in izrazil upanje na čimprejšnji dogovor.
V napadu na Kijev umrle tri civilistke. Med njimi tudi otrok
Rusija je zgodaj zjutraj izvedla nov zračni napad na Kijev, v katerem so bili ubiti najmanj trije ljudje. Med žrtvami so 9-letna deklica, njena mati in še ena ženska, poroča Reuters. V napadu je bilo ranjenih najmanj deset ljudi, med njimi je vsaj en otrok. Napad na ukrajinsko prestolnico so ruske sile izvedle okoli 3. ure po lokalnem času, ko so na mesto izstrelile manevrirne in balistične rakete.
“Trije ljudje so umrli v okrožju Desnianski, vključno z enim otrokom. Deset ljudi je bilo ranjenih, vključno z enim otrokom,” je na Telegramu zapisala vojaška uprava Kijeva. Dodala je, da sta bili dve osebi ranjeni tudi v okrožju Dniprovski. Ruske sile so v zadnjem času izvedle vrsto zračnih napadov na ukrajinsko prestolnico.
Ukrajinsko vojaško poveljstvo je sporočilo, da so ruske sile prenehale izvajati napadale operacije v Bahmutu in sedaj branijo svoje položaje. Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar ob tem opozarja, da zmanjšana intenzivnost spopadov ne bo trajala dolgo, saj se obe strani pripravljata na nove operacije.
Medtem je v zračnem napadu na vas Šebekino v zahodni ruski regiji Belgorod ob meji z Ukrajino, poškodbe utrpelo najmanj devet ljudi, je na Telegramu sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov. “Ta noč je za Šebekino spet napeta. Ukrajinska vojska je mesto obstreljevala eno uro,” je dejal. Rusko obrambno ministrstvo je po poročanju Reutersa zatrdilo, da je vojska blizu omenjene vasi preprečila tudi tri nove poskuse vdora proukrajinske milice in pri tem ubila več njenih pripadnikov.
Obmejna ruska regija Belgorod je v zadnjem času pogosto tarča zračnih napadov, odgovornost za katere Moskva pripisuje Kijevu. Ob tem je Gladkov v sredo sporočil, da so v okrožjih Šebekino in Grajvoron začeli evakuacijo otrok. Pred tem je bil v torek tarča napada tamkajšnji center za razseljene osebe, pri čemer je bil ubit en človek. Prav tako so v omenjeni pokrajini zaznali več udorov ruskih vojaških skupin, ki se bojujejo na strani Ukrajine. Ena izmed milic je pred dobrim tednom dni napadla nekaj obmejnih vasi in eno celo zasedla.
Poljska je v sredo zvečer zaprla mejne prehode z Belorusijo za vsa tovorna vozila, registrirana v Belorusiji in Rusiji. Poteza poljskih oblasti velja za odziv na primer poljsko-beloruskega novinarja Andrzeja Poczobuta, ki so ga zaradi do oblasti kritičnega poročanja v Minsku obsodili na osem let zapora, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zelenski: Dvomi o članstvu Ukrajine v Natu ogrožajo varnost Evrope
Vsakršni dvomi glede vstopa Kijeva v zvezo Nato bodo ogrozili varnost v Evropi in opogumili Rusijo k napadu drugih držav, je na vrhu Evropske politične skupnosti v Moldaviji opozoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. “Ne smemo pozabiti, da je vsak dvom, ki ga pokažemo v Evropi, priložnost, ki jo bo Rusija zagotovo izkoristila,” je dejal Zelenski.
Pri tem je poudaril, da bi vsakršno odlašanje z odločitvijo o vstopu Ukrajine in Moldavije v Nato in EU znatno spodkopalo tako moč Zahoda kot ranljivih prozahodnih političnih sil v Belorusiji in Gruziji. “Ne glede na to, ali gre za dvome o ključnih varnostnih korakih ali za dvome o naši enotnosti, morda o naši sposobnosti. Vsak dvom prinaša več negotovosti,” je opozoril in dodal, da si želi na julijskem vrhu Nata prejeti vabilo v zavezništvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Svoj nagovor je izkoristil tudi za poziv evropskim voditeljem k oblikovanju koalicije za dobavo sistemov zračne obrambe patriot in sodobnih bojnih letal, ki bi ustavila “rusko izsiljevanje z balističnimi raketami in ruski teror nad civilisti”.
Da je treba Ukrajini po koncu vojne zagotoviti varnostna jamstva, je prepričan generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Izrazil je prepričanje, da bodo zaveznice soglasje glede tega našle do julijskega vrha. “Vsi se strinjamo, da je trenutno najpomembneje zagotoviti, da Ukrajina prevlada kot suverena in neodvisna država,” je po zasedanju v Oslu povedal Stoltenberg.
Po njegovih besedah se vsi zavedajo, da morajo biti po koncu vojne vzpostavljeni okvirji, ki bodo zagotovili, da se vzorec ruske agresije ne bo nadaljeval. “Ne vemo, kdaj se bo končala vojna. Vendar pa moramo zagotoviti, da bodo takrat vzpostavljeni okvirji za zagotavljanje varnosti Ukrajine v prihodnosti in da prekinemo ta krog ruske agresije, je še poudaril.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
