Spremljali smo trideseti dan vojne v Ukrajini. Ameriški predsednik, ki se mudi na štiridnevnem obisku v Evropi, je obiskal poljsko mesto, ki leži manj kot 80 kilometrov meje z Ukrajino. Čeprav se ruski napadi ponekod v Ukrajini nadaljujejo, so se po navedbah ukrajinskega generalštaba nekatere ruske enote, potem ko so izgubile več kot polovico vojakov, začele umikati v Rusijo. Rusko obrambno ministrstvo je nakazalo spremembo vojaških ciljev, osredotočili bi se lahko v "popolno osvoboditev" vzhodne ukrajinske regije Donbas. Ruska vojska je objavila tudi posodobljene podatke o smrtnih žrtvah, ocenjujejo, da je bilo ubitih 1.351 ruskih vojakov. Oblasti v Mariupolu so ocenile, da bi lahko v napadu na tamkajšnje gledališče umrlo 300 ljudi. V medijih in na družbenih omrežjih se pojavlja veliko različnih informacij, katerih točnost je nemogoče preveriti.

22.46 Kdo nadzoruje Herson?

Rusija naj bi po navedbah Pentagona izgubila popoln nadzor v mestu Herson. To je sicer prvo mesto, ki so ga v invaziji na Ukrajino zajele ruske sile. Ruska vojska navedbam oporeka, ukrajinska stran pa ne poroča o tem, da je mesto ponovno v njihovih rokah. “Ne moremo natančno potrditi, kdo ima nadzor nad Hersonom, a bistvo je v tem, da ni tako trdo pod ruskim nadzorom, kot je bil prej,” je dejal uradnik Pentagona, ki je želel ostati anonimen, poroča BBC.

22.35 Danes evakuirali več kot 7 tisoč civilistov

Po humanitarnih koridorjih je bilo iz ukrajinskih mest danes evakuiranih 7.331 ljudi, je sporočil visoki ukrajinski uradnik. Podpredsednica Irina Vereščuk pa je sporočila, da je 2.800 ljudi zapustilo oblegano mesto Mariupol z zasebnim prevozom, poroča BBC.

22.23 EU in partnerice se osredotočajo na izvajanje doslej uvedenih sankcij proti Rusiji

Države EU in njihove partnerice so se dogovorile, da bodo podrobno preučile pomanjkljivosti sankcij, ki so jih uvedle proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, sta po vrhu EU sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Štirje svežnji sankcij proti Rusiji imajo ogromen učinek. Uvedlo jih je precej več kot 40 držav, ki predstavljajo več kot polovico globalnega bruto domačega proizvoda, je povedala von der Leynova. “Vsi naši napori se morajo zdaj usmeriti v izvajanje teh sankcij in preprečevanje, da bi jih zaobšli,” je dodala. Ker imajo države EU in njihove partnerice različne sisteme, a isti cilj, so se dogovorile, da najprej podrobno preučijo luknje v sankcijah oziroma možnosti, da jih Rusija zaobide. To je poudaril tudi Michel. Obenem je povedal, da so pripravljeni uvesti tudi nove sankcije, če bo treba.

Voditelji so sicer sklepe glede Ukrajine sprejeli že zgodaj davi po prvem dnevu vrha EU. Pozvali so k takojšnji ustavitvi napadov na civiliste in civilne objekte, med katerimi so tudi bolnišnice in šole. Ukrajini so znova zagotovili nadaljnjo politično, finančno, materialno in humanitarno podporo. Voditelji so pozvali tudi k pripravi vsega potrebnega za podporo članicam unije pri spoprijemanju z begunsko krizo. Članice so pozvali k pripravi kriznih načrtov za zagotovitev srednjeročnih in dolgoročnih potreb. Glede ukrajinskega članstva v EU pa je Evropski svet zgolj potrdil izjavo iz Versaillesa izpred dveh tednov, da “priznava evropska pričakovanja Ukrajine”.

21.51 Interpol v Moldavijo pošilja svojo ekipo zaradi pomislekov glede trgovine z ljudmi

Mednarodna organizacija kriminalistične policije Interpol je v Moldavijo poslala ekipo zaradi pomislekov glede trgovine z ljudmi. Moldavija se sicer sooča z velikim porastom beguncev, saj je od začetka ruske invazije v sosednjo Moldavijo pobegnilo 380 tisoč Ukrajincev. Interpolova ekipa bo napotena v moldavsko prestolnico Kišinjev in na različna begunska taborišča. Organizacija je že prejela poročila o trgovcih z ljudmi in tihotapcih, ki se zadržujejo na mejnih kontrolnih točkah, da bi plenili na ”ranljive” Ukrajince, so sporočili iz Interpola. “Otroci in mladostniki brez spremstva so še posebej ranljivi za izkoriščanje s strani tihotapcev in preprodajalcev,” je po poročanju BBC še opozoril Interpol.

21.31 Macron s Putinom o ‘izredni humanitarni operaciji’

Francoski predsednik Emmanuel Macron se bo z ruskim predsednikom Putinom pogovoril o pogojih za izredno humanitarno operacijo – evakuacijo civilistov iz Mariupola. “Danes sem imel konkretne razprave z županom Mariupola in pristojnimi ukrajinskimi oblasti,” je dejal Macron po zasedanju vrha EU. Napovedal je, da se bodo o tem pogajali z rusko stranjo. Evakuacija civilistov, ki bi želeli zapustiti oblegano mesto, naj bi po besedah francoskega predsednika stekla s pomočjo Turčije in Grčije. V pogovorom s Putinom, ki naj bi se odvil v roku dveh oziroma treh dni, pa naj bi Francija od Rusije zahtevala, naj prekine obleganje Mariupola zato, da steče evakuacija pa tudi, da se pošlje humanitarna pomoč za tiste, ki se odločijo v mestu ostati, poroča CNN.

21.13 Ukrajina: Od 21. marca ni bilo menjave tehničnega osebja v jedrski elektrarni v Černobilu

Ukrajina je obvestila Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), da se od 21. marca ni zgodila rotacija tehničnega osebja v jedrski elektrarni v Črnobilu in da ne vedo, kdaj bi lahko prišlo do naslednje rotacije zaposlenih. Ukrajinski regulator je včeraj agenciji sporočil tudi, da je rusko obstreljevanje kontrolnih točk v mestu Slavutič, ki se sicer nahaja izven izključitvenega območja, v njem pa živi veliko zaposlenih v jedrski elektrarni, preprečilo njihov prihod in odhod na delo. Osebje, ki je v elektrarno vstopilo 21. marca, je zamenjalo osebje, ki je bilo v elektrarni od 24. februarja, piše v izjavi, ki jo je IAEA objavila na uradni spletni strani.

20.39 Vrh EU za skupno nabavo energentov na prostovoljni osnovi

Voditelji EU so se na današnjem vrhu v Bruslju zavzeli za skupno nabavo plina in vodika na prostovoljni osnovi. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo mandat za nakup prejela Evropska komisija. “S tem bodo optimalno izkoristile svojo skupno politično in tržno težo Evropske unije in držav članic za znižanje cen v pogajanjih,” so poudarili v sklepih. Platforma za skupne nakupe bo odprta tudi za države Zahodnega Balkana in tri države Vzhodnega partnerstva – Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo.

20.21 ZN: V enem izmed množičnih grobišč v Mariupolu pokopanih 200 ljudi

Združeni narodi so sporočili, da imajo več informacij, ki potrjujejo obstoj množičnih grobišč v obleganem mestu Mariupol. Vodja urada ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini Matilda Bogner je dejala, da so dobili satelitsko informacijo o enem takem grobu. Združeni narodi ocenjujejo, da je v enem izmed množičnih grobišč pokopanih 200 ljudi.

20.02 Rusija premešča svoje sile iz Gruzije v Ukrajino

ZDA so opazile premik ruske vojske iz Gruzije v Ukrajino, je po poročanju CNN povedal visoki ameriški obrambni uradnik. Pentagon ni mogel podati števila vojakov ali časovnice premika. Premik vojske je Pentagon spremljal iz zraka. Kam bo Rusija premaknila svoje vojake, Pentagon po besedah uradnika ne ve. Opozoril pa je na napoved Kremlja, da bo dal prednost vojaškim dejavnostim v Donbasu. Ruska vojska je v Gruziji nameščena od leta 2008, ko je Rusija napadla državo.

19.54 Rakete zadele poveljniško središče ukrajinskih letalskih sil

Po podatkih ukrajinske vojske so ruske rakete zadele poveljniško središče ukrajinskih letalskih sil. Napad na poveljstvo v Vinici se je zgodil okoli 16.30. Po ukrajinskih podatkih je Rusija izstrelila šest raket, nekatere izmed njih je uničila zračna obramba. Preostale so zadele več objektov, kar je povzročilo znatno uničenje infrastrukture, piše CNN.

19.23 Napad na gledališče v Mariupolu preživelo 600 ljudi

Napad na gledališče v Mariupolu je preživelo okoli 600 ljudi, je sporočil svetovalec župana Petro Andriushchenko. Dopoldne so oblasti sporočile, da je v napadu umrlo 300 oseb. Podatke o žrtvah napada, ki se je zgodil 16. marca, oblasti dobivajo počasi, poroča CNN. Uradno štetje je oteženo tudi zaradi nedelujoče policije in reševalcev. Do številke so oblasti prišle z informacijami o številu ljudi, ki so gledališče uporabljali kot zaklonišče. Zbrali so tudi podatke o vseh, ki so živeli v bližini gledališča. Lokalni novinar pa je oblastem posredoval informacije o številu beguncev. Na dan napada je bilo po teh informacijah v gledališču okoli 900 ljudi. Ocenjuje se, da so umrli tisti, ki so bili v zgornjih nadstopjih in v zadnjem delu gledališča. Mnogi preživeli so iz Mariupola odšli v Zaporožje.

19.00 Erdogan v pogovoru z Zelenskim ponovil zavezanost Nata k ozemeljski celovitosti Ukrajine

Turški predsednik Recep Erdogan je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Zelenskim poudaril zavezanost Nata k ozemeljski celovitosti Ukrajine. V bilateralnih pogovorih ob robu vrhu Nata je Erdogan predstavil “učinkovita” diplomatska prizadevanja Turčije, poroča Reuters. Predsednika sta govorila tudi o razmerah na terenu in mirovnih pogajanjih med Kijev ter Moskvo.

18.52 ZDA: Rusija v obrambnih položajih

Ruske sile okoli ukrajinske prestolnice Kijev so na obrambnih položajih in jih ne zanima več napredovanje po tleh proti glavnemu mestu, čeprav se zračni napadi in napadi na daljše razdalje še nadaljujejo, je dejal visok ameriški obrambni uradnik. ZDA ocenjujejo, da ukrajinske sile držijo položaj in so Ruse potisnile vzhodno od mesta. Dodajo, da obstajajo znaki so ukrajinske sile v mestu Černigov ruske sile potisnile severno.

18.39 Finska prekinja zadnjo neposredno železniško povezavo z Rusijo

Finska bo v ponedeljek zaradi sankcij prekinila zadnjo neposredno železniško povezavo med Evropsko unijo in Rusijo, so sporočili iz skupine VR, ki upravlja progo med Helsinki in Sankt Peterburgom. V nedeljo zjutraj bo odpeljal vlak v Sankt Peterburg, popoldanski vlak pa bo odpovedan. Vlaka za Helsinke bosta v nedeljo obratovala običajno.

18.22 Spotify zaradi nove zakonodaje prekinja delovanje v Rusiji

Platforma za pretočno predvajanje glasbe Spotify je prekinila delovanje v Rusiji, piše Guardian. V družbi so dejali, da je sicer pomembno, da poskušajo ohraniti delovanje v Rusiji in s tem zagotavljati neodvisne informacije. Vendar pa nova zakonodaja dodatno omejuje dostop do informacij in svobodo izražanja ter kriminalizira nekatere novice. To bi lahko ogrozilo varnost zaposlenih in celo poslušalcev.

18.04 Biden namignil, da bi želel obiskati Ukrajino

Ameriški predsednik Biden je v sklopu obiska na Poljskem obiskal tudi humanitarne organizacije. Ob tem je namignil, da je želel obiskati tudi Ukrajino, a mu to zaradi varnostne situacije ni uspelo. “Na Poljskem sem, da bi videl humanitarno krizo. Razočaran sem, da je ne morem videti iz prve roke,” je po poročanju Al Džazire rekel Biden. “Razumljivo, ne dovolijo mi prečkanja meje, da bi videl, kaj se dogaja v Ukrajini,” je povedal.

17.47 Bela hiša: ZDA v nobenem primeru ne bodo uporabile kemičnega orožja

Svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je dejal, da “ZDA nikakor ne bodo uporabile kemičnega orožja”. S tem se je odzval na izjavo Bidna po vrhu Nata v Bruslju, ki je dejal, da bi se ZDA ob uporabi kemičnega orožja s strani Rusije odzvale “z ustreznimi sredstvi”. “Če bo Rusija uporabila kemično orožje, bo za to plačala visoko ceno. Ne bom šel dlje od tega. Rekel bom le, da ZDA v nobenem primeru ne nameravajo uporabiti kemičnega orožja,” je dejal Sullivan.

17.29 ZN preverjajo poročila o morebitnih vojnih zločinih v Ukrajini

Osebje Združenih narodov v Ukrajini je dokumentiralo primere, ki bi lahko pomenili ruske vojne zločine v Ukrajini, pri čemer pa dokončne ocene še ne morejo podati, je povedala vodja urada ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini Matilda Bogner. Preučujejo poročila, po katerih je ruska vojska streljala na ljudi, ki so bežali v avtomobilih ali sodelovali na demonstracijah. Sodelavci ZN so opazili tudi uporabo kasetnega streliva. Urad tudi preučuje poročila o uporabi fosforjevega streliva, je povedala. Kremelj je sicer zanikal obtožbe Zelenskega, da je ruska vojska v Ukrajini uporabila fosforjeve bombe, ki so po mednarodnem pravu prepovedane. Kasetno strelivo naj bi uporabila tudi ukrajinska stran, obstajajo pa tudi poročila o neselektivnem obstreljevanju separatističnih območij.

17.27 Francija zaradi karikature rusko veleposlaništvo poklicala na zagovor

Francosko zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika. Francijo je zmotil tvit s sliko, ki ga je sprva objavilo, nato pa izbrisalo rusko veleposlaništvo v Franciji. Na karikaturi je videti telo z imenom Evropa, nad njo pa stojita ZDA in Evropska unija, ki v telo zabadata igle. “Te objave so nesprejemljive. To smo danes jasno povedali ruskemu veleposlaniku,” je Reutersu sporočilo ministrstvo. “Trudimo se ohraniti dialog z Rusijo, ta dejanja so popolnoma neprimerna,” so dodali.

lol the Russian Embassy in France (@AmbRusFrance) posted and then deleted this pic.twitter.com/uMOGLtbrKg

— Aric Toler (@AricToler) March 24, 2022

17.04 Švica uvedla nove sankcije proti Rusiji

Švica je sprejela nove sankcije proti Rusiji. Sprejete sankcije so skladne z najnovejšim svežnjem sankcij Evropske unije, je v petek sporočil švicarski zvezni svet. Uvajajo omejitve, povezane z luksuznimi izdelki, energetskim in finančnim sektorjem ter železom in jeklom.

16.50 Obstreljevanje v mestu, kjer živijo zaposleni v Černobilski jedrski elektrarni

Mednarodna agencija za atomsko energijo pri Združenih narodih je izrazila zaskrbljenost zaradi obstreljevanja na območjih, kjer živijo zaposleni v jedrski elektrarni Černobil. Ukrajinski regulator je agencijo obvestil, da ruske sile obstreljujejo kontrolne točke v mestu Slavutych. To se nahaja izven izključitvenega območja, v njem pa živi veliko zaposlenih v jedrski elektrarni. Pred nekaj dnevi so zaposleni v elektrarni opravili prvo rotacijo.

16.47 Pogajanja med Rusijo in Ukrajino še vedno na mrtvi točki

Glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski je danes dejal, da se pogovori med Rusijo in Ukrajino ustavljajo pri ključnih vprašanjih, hkrati pa opozoril na približevanje pri manj pomembnih vidikih. Medinski je dodal, da Moskva vztraja pri podpisu “celovite pogodbe”, ki bo upoštevala ruske zahteve po “nevtralnosti, demilitarizaciji in denacifikaciji Ukrajine”, priznanju ruske prevlade nad polotokom Krim in neodvisnosti obeh proruskih separatističnih republik v Donbasu na vzhodu Ukrajine. Tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je pogajanja ocenil kot “zelo težavna”.  Ob tem je zavrnil domneve, da bi v tej fazi dosegli kakršno koli “soglasje” z Moskvo.

16.25 Ubit sedmi ruski general

Po poročanju Guardiana je bil ubit sedmi ruski general. Po poročanju CNN naj bi generalpodpolkovnika Jakova Rezanceva ubile ukrajinske sile med bojem v regiji Herson na jugu Ukrajine. BBC pa je kasneje poročal, da sta umrla dva generala. Tako Guardian kot BBC pišeta, da so enega izmed generalov ubili njegovi možje zaradi obsežnih izgub. Guardian še poroča, da imajo ukrajinske sile najverjetneje trenutno več tankov kot so jih imele ob začeku vojne. Ukrajina je bila uspešna pri pridobivanju ruskih vozil s pomočjo kmetov.

16.14 Biden obiskal ameriške vojake v poljskem mestu Rzeszow

Ameriški predsednik Joe Biden je začel obisk v poljskem mestu Rzeszow, ki je od meje z Ukrajino oddaljen 80 kilometrov. Biden je skupaj z ameriškim ministrom za obrambo Lloydom Austinom obiskal ameriške vojake, nameščene na tem območju. Seznanil se bo tudi z ukrepi za oskrbo ukrajinskih beguncev.

Biden se bo v soboto v Varšavi med drugim srečal s poljskim kolegom Andrzejem Dudo. Ta bi moral po prvotnih načrtih pozdraviti Bidna ob njegovem prihodu na letališču v Rzeszowu, vendar se je predsednikovo letalo zaradi tehničnih težav moralo vrniti v Varšavo. Zunanjepolitični svetovalec Dude, Jakub Kumoch, je za poljsko tiskovno agencijo PAP povedal, da bo poljski predsednik v Rzeszow odpotoval z drugim letalom.

15.54 V Lvovu sirene za zračne napade

V Lvovu na zahodu Ukrajine so v petek popoldne sprožili sirene za zračne napade. Sirene so trajale okoli pet minut, poroča CNN. Lvov je od meje s Poljsko oddaljen 70 kilometrov.

V bližini meje med Poljsko in Ukrajino sta danes na obisku ameriški predsednik Joe Biden in poljski predsednik Andrzej Duda. Obiskala sta Rzeszow na vzhodu Poljske, ki je od Lvova oddaljen 180 kilometrov.

15.46 ZN: Pridržanih več uradnikov, novinarjev in aktivistov

Več ukrajinskih uradnikov, novinarjev in aktivistov je bilo od začetka vojne pridržanih ali nasilno izgnanih. Urad ZN za človekove pravice (OHCHR) je dokumentiral pridržanje ali izginotje 22 lokalnih uradnikov, 13 jih je bilo kasneje izpuščenih. Prijetih je bilo tudi najmanj 15 novinarjev in aktivistov, ki so nasprotovali ruski invaziji, je povedala predstavnica OHCHR v Ukrajini Matilda Bogner. “Zdi se, da gre za vzorec, ki se pojavlja na območjih, ki jih zaseda Ruska federacija,” je povedala.

15.25 Slovenija, Poljska in Češka pripravile 10 točk za končanje vojne v Ukrajini

Poljski premier Mateusz Morawiecki je v mnenjskem prispevku za Politico predstavil načrt za podporo Ukrajini in končanje vojne, ki so ga po njegovih besedah pripravile Poljska, Slovenija in Češka. Načrt med drugim vključuje predlog izključitve vseh ruskih bank iz sistema SWIFT in izključitev Rusije iz mednarodnih organizacij. Več v prispevku Slovenija, Poljska in Češka pripravile 10 točk za končanje vojne v Ukrajini.

15.15 Rusija potrdila več smrti, nakazuje se sprememba vojaških ciljev

Ruska vojska je danes objavila posodobljene ocene svojih izgub v Ukrajini. V Moskvi ocenjujejo, da je bilo doslej v ofenzivi na Ukrajino ubitih 1351 ruskih vojakov. Ob tem so povedali, da je Rusija iz Ukrajine evakuirala tudi skoraj 420.000 civilistov. Rusija je medtem obsodila dobavo orožja Kijevu s strani Zahoda. Visoki predstavnik ruskega generalštaba Sergej Rudskoj je dejal: “Dobave orožja Kijevu s strani zahodnih držav ocenjujemo kot veliko napako. To podaljšuje operacijo.”

Rudskoj je po poročanju BB povedal še, da bi Rusija lahko svoja vojaška prizadevanja preusmerila v “popolno osvoboditev” regije na vzhodu Ukrajine Donbas. Obrambno ministrstvo je že prej razmišljalo o dveh možnostih za “posebno vojaško operacijo”, prva možnost pokriva celotno Ukrajino, druga pa se osredotoča na Donbas. Komentar ruske državne tiskovne agencije namiguje na znižanje ruskih vojaških ciljev. Ruske sile so na severu Ukrajine in v okolici Kijeva namreč naletele na odpor.

Visoki predstavnik ruskega generalštaba je dejal, da je Rusija uničila večino ukrajinskega letalstva in mornarice. “V enem mesecu bojnih operacij je ukrajinska vojska izgubila približno 30.000 ljudi, od tega 14.000 ubitih in 16.000 ranjenih,” je po navedbah ruske tiskovne agencije Tass še dejal Rudskoj. Napada na oblegana ukrajinska mesta obrambno ministrstvo ne izključuje, Rusija se bo odzvala na vsak korak, ki bi vodil v zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino. Rusija bo nadaljevala z invazijo, dokler ne bodo doseženi cilji, ki si jih je zastavil Putin, je rekel Sergej Rudskoj. Tiskovna agencija Ria pri tem ni navedla, kakšni so cilji.

15.01 Lavrov in Putin ravnanje Zahoda primerjala z nacističnimi metodami

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v luči uvedbe ostrih sankcij proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino danes dejal, da je Zahod proti Rusiji razglasil “totalno vojno”, tak pristop pa primerjal s pristopom nacistične Nemčije. Predsednik Vladimir Putin pa je govoril o diskriminaciji ruske kulture in to primerjal s sežigom knjig v času nacizma.

15.05 Turški predsednik pozval Putina, naj častno zapusti Ukrajino

Ruski predsednik Vladimir Putin bi moral narediti častni izhod in končati konflikt v Ukrajini, je danes na letu iz Bruslja v domovino dejal turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Napovedal je še, da bo tako Putina kot ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega seznanil z vsebino sestankov, ki jih je opravil v okviru vrha Nata. “Moramo povedati (Putinu), sedaj moraš biti arhitekt koraka v smeri miru. Moramo iskati načine končanja konflikta s spodbujanjem častnega izhoda,” je povedal novinarjem na letalu.

Ankara se vidi kot posrednik v ukrajinskem konfliktu in ima tesne odnose tako z Rusijo kot Ukrajino. Pred kratkim je Erdoğan povabil Putina na pogovore z Zelenskim v Turčijo, potem ko je država že gostila srečanje zunanjih ministrov obeh držav.

14.35 Velika Britanija sankcionirala Hrvata

Velika Britanija je v okviru ruske invazije na Ukrajino na seznam sankcioniranih oseb uvrstila tudi prvega Hrvata, 67-letnega Željka Runja, podpredsednika ruske naftne družbe Rosneft, poročajo hrvaški mediji. Runja je postal znan na Hrvaškem pred približno letom dni zaradi nezakonite gradnje vile na Braču.

13.30 Ruska pravoslavna cerkev potrdila smrt vojaškega kaplana

V ukrajinskem raketnem napadu na območje ruske regije Belgorod, okoli sto kilometrov severno od ukrajinskega mesta Harkov, je po navedbah ruske pravoslavne cerkve umrl vojaški kaplan. Gre za prvo javno potrjeno smrt na ruskem ozemlju, ki naj bi bila posledica ukrajinskega obstreljevanja, od začetka vojne 24. februarja.

13.05 Peskov: Politična osamitev Rusije ni vzdržna

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je ZDA očital, da si prizadevajo za politično osamitev Rusije, pri tem pa opozoril, da je taka politika “nevzdržna in ne more doseči svojega cilja”. Ameriški predsednik Joe Biden je namreč v četrtek po izrednem vrhu voditeljev Nata dejal, da bi bilo treba Rusijo zaradi agresije v Ukrajini izključiti iz skupine držav G20. Izključitev Rusije iz G20 ne bi bila “usodna”, je sicer menil Peskov.

13.00 Rusija zanika uporabo fosforjevih bomb

Rusija je zanikala kakršnokoli kršitev mednarodnega prava v povezavi z uporabo fosforjevih bomb. Uporabe tega orožja v okviru ruske invazije v Ukrajini je Moskvo v četrtek obtožil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kremelj je pri tem ZDA očital, da skušajo z navedbami o ruski grožnji uporabe kemičnega orožja preusmeriti pozornost.

Rusija bo od ZDA tudi zahtevala pojasnila glede vloge, ki da naj bi jo sin predsednika Bidna, Hunter Biden, igral pri financiranju bioloških laboratorijev v Ukrajini, je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov komentiral v odgovoru na vprašanje ruske tiskovne agencije Tass. Moskva pri tem ni edina, ki zahteva pojasnila, je opozoril. “Kot veste, je Kitajska že pozvala k pojasnilom. Zahtevala je, da ta program in ta situacija postane pregledna za svet. Seveda bo to marsikoga zanimalo,” je povedal Peskov.

12.15 V Harkovu življenje izgubili še štirje civilisti

Po navedbah lokalne policije so bili v napadu na zdravstveni center v Harkovu ubiti štirje ljudje, povzema BBC. Harkov je drugo največje ukrajinsko mesto, ruske sile pa si prizadevajo, da bi tam prevzele nadzor.

11.25 V gledališču v Mariupolu morda 300 smrtnih žrtev

V napadu na gledališče v obleganem pristaniškem mestu Mariupol prejšnji teden je najverjetneje umrlo okoli 300 ljudi, so danes sporočile mestne oblasti na Telegramu. Ukrajina je odgovornost za napad pripisala Rusiji, ki pa to zanika. Medtem naj bi danes znova skušali odpreti varen koridor, po katerem bi lahko civilisti zapustili mesto. Razmere v Mariupolu so še naprej zelo težke. “Razmere so zelo komplicirane. Smo v humanitarni krizi,” je za BBC komentiral mariupolski župan Vadim Bojčenko. Dodal je, da ruske sile okupirajo nekatere predele mesta, a da ukrajinski vojaki preprečujejo, da bi Rusija prevzela nadzor. Boji v mestu po njegovih besedah potekajo nenehno.

10.15 Nekatere ruske enote se menda umikajo

Po navedbah ukrajinskega generalštaba so se nekatere ruske enote, potem ko so izgubile več kot polovico vojakov, začele umikati v Rusijo. Večina front je en mesec po začetku vojne sicer zamrznjenih. Ruski vojaki še naprej blokirajo Sumi in Harkov, kjer domnevno pripravljajo novo ofenzivo na bližnji Izjum, poroča dpa. Moskva naj bi še vedno vzdrževala kopensko povezavo med rusko regijo Rostov na meji z Ukrajino in priključenim polotokom Krim, še dodajo v štabu.

Rusija sicer še naprej izvaja napade. Uspelo jim je uničiti največje vojaško skladišče nafte v bližini Kijeva, so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva. Ponoči pa so ruske sile na obrobju mesta Dnipro po navedbah lokalnih oblasti zadele vojaško enoto.

O obstreljevanju poročajo tudi z območja v bližini Černobila. Generalni direktor Agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je sporočil, da naj bi ruske sile streljale na ukrajinske točke v mestu Slavutih, česar pa ni uspel potrditi. Ogroža pa to predvsem zaposlene v nuklearki in njihove družine, je dodal.

9.45 Zelenski podelil še več nazivov “herojskih mest”

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je naziv herojskega mesta podelil še Buči, Irpinu, Mikolajivu in Ohtirki, je prek Twitterja sporočilo ukrajinsko ministrstvo za obrambo.

9.05 Ukrajinska vojska: Rusija izstrelila 1.200 raket

Rusija je od začetka invazije lansirala 1.200 križarskih raket, a jih 59 odstotkov ni eksplodiralo, so bile sestreljene oziroma so zgrešile tarčo, je po navedbah Al Džazire sporočila ukrajinska vojska.

8.40 Doslej ubitih več kot 130 otrok 

Ukrajinsko tožilstvo je sporočilo, da je bilo od začetka ruske invazije ubitih 135 otrok, 184 pa je bilo ranjenih, navaja BBC.

8.35 Zelenski Madžarski: “Odločiti se morate, s kom ste”

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Madžarsko pozval, naj zavzame nedvoumno stališče, čigava zaveznica je. Kritiziral je, da Madžarska ne dovoli transporta orožja čez svoje ozemlje, in njeno zadržanost do sankcij, ki bi vključevale energetski sektor. Madžarska, ki vztraja, da se v vojno noče vplesti, Zelenskemu na to odgovarja, da ni sprejemljivo, da bi “ceno vojne plačevale madžarske družine”. Več v tem prispevku.

8.15 Danes bo odprt humanitarni koridor iz Mariupola

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je dejala, da bo v petek iz Mariupola odprt koridor za vse, ki bodo mesto lahko zapustili z osebnimi vozili, poroča Reuters.

8.00 Ukrajina ponovno zasedla mesta vzhodno od Kijeva, poroča obrambno ministrstvo Združenega kraljestva

Po poročanju britanskih obveščevalnih služb so ukrajinske sile ponovno zasedle mesta in obrambne položaje 35 kilometrov vzhodno od Kijeva. Objavili so še, da je Ukrajina imela nekaj uspeha tudi pri potiskanju ruskih sil s kopnega, ki so ga zavzeli severozahodno od Kijeva.

7.45 Rusija razmišlja o uvedbi bitcoina za plačilo nafte in plina

Rusija bi lahko sprejela bitcoin iz nekaterih držav kot plačilo za nafto in plin, je povedal Pavel Zavalni, poslanec ruske dume. “Prijaznim” državam se lahko dovoli tudi plačilo v svojih lokalnih valutah, poroča BBC. Zavalni, ki vodi odbor za energetiko, je Kitajsko in Turčijo označil za države, ki “niso vpletene v sankcije”. V začetku tedna je ruski predsednik Vladimir Putin sicer dejal, da želi, da bi “neprijazne” države kupovale ruski plin z rublji. Ta poteza naj bi bila namenjena krepitvi ruske valute, ki je letos izgubila več kot 20 odstotkov vrednosti.

7.23 Ukrajina: Uničili smo velike ruske ladje

Ukrajina trdi, da je uničila “veliko” rusko ladjo Saratov, ki je bila zasidrana v pristanišču Berdjansk. Uničili naj bi tudi ladjo Orsk in še več drugih ladij, poroča BBC. Predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Geraščenko je ob tem dodal, da je na “ladji Saratov bilo 20 tankov, 45 oklepnikov in 400 ljudi”. Ruske ladje so svojim vojakom dovažale zaloge.

REUTERS (Uničena ladja v pristanišču Berdjansk)

REUTERS (Uničena ladja v pristanišču Berdjansk)

7.10 Pentagon: Rusiji zmanjkuje vodenega streliva

Rusiji zmanjkuje vodenega streliva, zato se bo v prihodnje bolj zanašala na topništvo, je v četrtek povedal visoki predstavnik Pentagona, poroča Reuters. Medtem podsekretar za obrambo za politiko Colin Kahl ne verjame, da predsednik Vladimir Putin želi v popoln konflikt z Natom. Po poročanju Guardiana so trije ameriški uradniki trdili, da ima Rusija visoke stopnje neuspehov, ki segajo do 60 odstotkov za nekatere svoje natančno vodene rakete, medtem pa ruske sile vse bolj soočajo s pomanjkanjem zalog in velikim številom žrtev.

6.45 Zelenski Bruslju: Evropa je ukrepala prepozno

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponoči nagovoril voditelje držav članic EU in se jim zahvalil za sankcije proti Rusiji, a obenem menil, da so jih uvedli nekoliko prepozno. Če bi se zanje odločili prej, se Rusija morebiti ne bi spustila v vojno proti Ukrajini, je voditeljem v Bruslju sporočil prek video povezave. “Uvedli ste sankcije. Hvaležni smo. To so močni koraki,” je dejal. “A bilo je nekoliko pozno,” je dodal in dodal, da v primeru preventivnih sankcij vojne morda sploh ne bi bilo. Izpostavil je tudi plinovod Severni tok 2 in nakazal, da Rusija v primeru zgodnejše blokade ne bi ustvarila “plinske krize”.

Znova se je na evropske države obrnil tudi s pozivom, naj odobrijo prošnjo Ukrajine za pridružitev Evropski uniji. “Tu vas pozivam – ne bodite pozni,” je dejal v nagovoru, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije. V njem se je tudi ločeno obrnil na posamezne članice in pri tem izpostavljal njihovo raven podpore Ukrajini. Medtem ko je številne pohvalil, je drugim očital, da so bile bodisi pozne ali nenaklonjene ukrepom.

6.25 Nekdanji ruski predsednik: zahodne sankcije ne bodo vplivale na Moskvo

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je dejal, da je “neumno” misliti, da bodo zahodne sankcije proti ruskemu gospodarstvu imele kakršen koli vpliv na vlado v Moskvi. “Sankcije bodo le utrdile rusko družbo in ne bodo povzročile nezadovoljstva ljudi z oblastjo,” je dejal Medvedjev v intervjuju za rusko tiskovno agencijo RIA. Po ruski invaziji v Ukrajino je Zahod uvedel vrsto sankcij proti Rusiji, toda mesec dni po vojni Kremelj napoveduje, da bo nadaljeval napad, dokler ne izpolni svojih ciljev: ukrajinske “demilitarizacije in denacifikacije”. Nekatere sankcije so namenjene proti ruskim oligarhom, ki so blizu Vladimirja Putina.

6.10 Biden bo obiskal Poljsko

Ameriški predsednik Joe Biden, ki se od četrtka mudi v Bruslju, bo danes odpotoval na Poljsko, piše Guardian. Biden bo v petek odpotoval v mesto v bližini poljsko-ukrajinske meje, da bi skušal nakazati odločenost Zahoda proti ruski invaziji. Air Force One bo poletel v vzhodno poljsko mesto, s čimer bo ameriški predsednik manj kot 80 kilometrov od ukrajinskih tal. V Varšavo bo odpotoval zvečer. Na Poljskem bo Biden prejel tudi brifing o hudih humanitarnih razmerah v Ukrajini, od koder je zbežalo že več kot 3,5 milijona ljudi. Biden bo na Poljskem obiskal tudi tam nameščene ameriške vojake, v soboto pa se bo srečal tudi s poljskim političnim vrhom s predsednikom Andrzejem Dudo. V ospredju njegovih pogovorov bo predvsem vojna v Ukrajini.

5.45 Vrh EU za vzpostavitev solidarnostnega sklada za Ukrajino

Voditelji članic EU so danes v Bruslju pozvali k vzpostavitvi solidarnostnega sklada za Ukrajino v pomoč tamkajšnji vladi pri zagotavljanju takojšnjih potreb in pri obnovi države po koncu vojne. Pozvali so k organizaciji mednarodne konference, na kateri bodo zbrali sredstva za sklad, so zapisali v sklepih vrha glede Ukrajine. Voditelji so znova poudarili, da Rusija z vojno proti Ukrajini grobo krši mednarodno pravo ter povzroča ogromno smrti civilistov.

“Evropski svet od Rusije zahteva, da konča svojo vojaško agresijo v Ukrajino ter takoj in brezpogojno umakne vse svoje sile in vojaško opremo s celotnega ozemlja Ukrajine,” so zapisali voditelji. Pozvali so k takojšnji ustavitvi napadov na civiliste in civilne objekte, med katerimi so tudi bolnišnice in šole. “Ti vojni zločini se morajo končati takoj,” so poudarili. Poudarili so, da sta obleganje pristaniškega mesta Mariupol in drugih ukrajinskih mest ter onemogočanje humanitarnega dostopa s strani ruske vojske nesprejemljiva. Ruske sile morajo zagotoviti dobavo humanitarne pomoči v Mariupol in druga oblegana mesta ter omogočiti varne poti do drugih delov države, so poudarili.