Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je povedal, da je umik dela ruskih sil stran od prestolnice Kijev zgolj prerazporejanje vojaških enot zato, da bi svoja prizadevanja preusmerili na druge dele Ukrajine. Na današnji novinarski konferenci je Kirby še dejal, da se je manj kot 20 odstotkov ruskih sil začelo premikati proti severu, verjetno v Belorusijo. Dodal še, da Pentagon verjame, da bodo sile, ki se odmikajo od prestolnice, verjetno ponovno opremljene v Belorusiji, preden bodo prerazporejene za prihodnje operacije v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Pentagona je še povedal, da so ruske sile zelo blizu središču obleganega Mariupola. Ruski strani je še očital, da ta cilja na civilno infrastrukturo, stanovanjske zgradbe in bolnišnice, poroča BBC. 

Po informacijah Pentagona naj bi se ruske sile začele umikati z območja jedrske elektrarne v Černobilu, piše francoska tiskovna agencija AFP. Po poročanju Guardiana naj bi ruska stran začela zapuščati prostore jedrske elektrarne in se začela umikati v Belorusijo. 

V zračnem napadu v mestu Dneper je bilo po poročanju Guardiana uničeno tamkajšnje skladišče za nafto. Žrtev ni bilo. 

Od začetka vojne je  iz Ukrajine pobegnilo več kot štiri milijone ljudi, so danes sporočili Združeni narodi (ZN). Po podatkih Unicefa je od tega dva milijona otrok. "Skupaj z 2,5 milijona drugih otrok, ki so bili  razseljeni znotraj države, je bilo tako 60 odstotkov vseh otrok v Ukrajini prisiljeno zapustiti svoje domove," so še sporočili iz Unicefa. 

Slovenski predsednik vlade Janez Janša je danes gostoval na ameriški televiziji CNN. V oddaji Connect the world je dejal, da podpira, da se Ukrajincem dostavi vojaška oprema za zračno obrambo, ker jo to oprema, ki jo Ukrajina v tem trenutku potrebuje najbolj, saj na nebu Rusija trenutno dominira. "Ne podpiram tega, da se o tej pomoči samo govori, močno pa podpiram dejanja," je povedal premier. Nadaljeval je, da trenutno imamo države, ki Ukrajini pomagajo, in o tem ne govorijo, in so države, ki govorijo o pomoči, a je ne zagotavljajo, in so države, ki so bolj odporne na to, da bi karkoli naredile. Glede držav, ki pomagajo, a o tem javno ne govorijo, predsednik vlade ni želel biti bolj podroben, prav tako pa je poudaril, da nekatere države pomagajo, a to javno zanikajo iz različnih razlogov.

Dotaknil pa se je nedavnega obiska v Ukrajini in srečanja z ukrajinskim predsednikom Zelenskim. "Ko smo govorili z ukrajinskim vodstvom, so nam povedali tudi, da so po vsem tem, kar se dogaja, pripravljeni spremeniti ustavo in ukrajinskemu ljudstvu predlagati referendum ter opustiti željo, ki je zapisana v njihovi ustavi, za vstop v zvezo Nato, vendar pa hkrati želijo institucionalne garancije za svojo varnost, ki jo vidijo v polnopravnem članstvu v EU," je v oddaji na CNN povedal Janša. Prav tako je dodal, da si Ukrajinci tokrat želijo večje garancije kot leta 1994 s podpisom memoranduma v Budimpešti.

Po besedah predsednika vlade so v Ukrajini spoznali, da potrebujejo Nato in garancije iz 5. člena, toda zakaj bi vztrajali pri tem cilju, ki jim trenutno ne pomaga, zato so sprejeli pragmatično odločitev o tem, da pri tem ne vztrajajo. "Po tem, ko bodo zmagali v vojni, jih bo verjetno Nato želel povabiti. Ko bodo zmagali, bo ukrajinska vojska gotovo ena močnejših v Evropi," je prepričan predsednik vlade, ki obenem dodaja, da je sedaj na potezi predvsem Evropa, ki mora zagotoviti hitro pot do članstva v EU. "Ukrajino pa je treba podpreti s toliko vojaške moči kot je le mogoče, ker je to edino, zaradi česar je mogoče, da se ustavi vojna," je povedal premier.

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je v intervjuju za televizijo France24 dejal, da ni znakov o tem, da bi si Rusija o stališčih o Ukrajini premislila. "Vojna se nadaljuje in kolikor vem, za zdaj ni nobenega preboja ali česa novega," je dejal v pogovoru za francosko televizijo.

Po včerajšnjih pogovorih v Turčiji so sicer z ruske in ukrajinske strani prišla spodbudna sporočila. Rusija je napovedala, da bo v Ukrajini drastično zmanjšala svojo vojaško aktivnost v okolici prestolnice Kijev in bližnjega Černigiva.

Urad za zunanje zadeve Združenega kraljestva (FCDO) je sporočilo, da so uvedli nove zakone, katerih cilj je ruskim oligarhom preprečiti dostop do letalskih in pomorskih tehničnih storitev. Novi zakoni naj bi po poročanju Guardiana, prepovedali vzdrževanje letal oziroma ladij v lasti sankcioniranih ruskih oligarhov ali njihovim podjetjem. Iz FCDO so sporočili še, da so bila nova pooblastila takoj uporabljena za sankcioniranje naftnega poslovneža Eugena Shvidlerja in podjetnika Olega Tinkova.

Britanska zunanja ministrica Liz Truss je ob tem dejala, da sta ruski predsednik Putin in njegova elita 'nedvomno presenečena nad močjo britanskih sankcij'. ''Vse dokler bodo ruske sile v Ukrajini, ne bomo ciljali zgolj na podjetja oligarhov, temveč tudi na njihovo premoženje in življenjski slog,'' je po poročanju Guardiana še dejala ministrica Truss.

Evropski kupci bodo ruski plin še lahko plačevali v evrih in dolarjih, je ruski predsednik Vladimir Putin po navedbah tiskovnega predstavnika nemške vlade Steffena Hebestreita v telefonskem pogovoru danes povedal nemškemu kanclerju Olafu Scholzu. Za pretvorbo v rublje in poravnavo plačil bo skrbela Gazprombank. Plačila v evrih naj bi bila nakazana banki Gazprombank, ki ni predmet zahodnih sankcij. Ta naj bi nato evrska plačila pretvorila v plačila v rubljih, je Putin po Hebestreitovih besedah povedal Scholzu.

Putin naj bi Scholzu pojasnil, da bo s 1. aprilom res veljala zakonodaja, po kateri bo poravnava plačil za plin možna le v rubljih. Vendar pa to za evropske kupce ne bo prineslo sprememb, saj bo v veljavi omenjeni mehanizem. Scholz naj bi sicer po Hebestreitovih besedah Putinu povedal, da bo Nemčija za dobave plina še naprej plačevala v evrih ali dolarjih, z mehanizmom preko Gazprombank pa se je le seznanil in z njim ni soglašal.

Sedem gospodarsko najbolj razvitih držav G7 je namreč zavrnilo zahtevo Moskve po plačevanju plina v rubljih namesto v evrih ali dolarjih. A nedavni Putinov ukaz s to vsebino je v Evropi povzročil kar nekaj skrbi. Nemška vlada je tako danes zaradi bojazni, da bi Rusija državam Zahoda v aprilu prekinila dobavo plina, povečala stopnjo pripravljenosti v okviru izrednega načrta za zagotavljanje oskrbe s plinom. Prvi korak izrednega načrta za zagotovitev plinske oskrbe je aktivirala tudi Avstrija, na morebitne motnje v dobavi ruskega plina je pripravljena tudi Evropska komisija.

Kljub napovedi o umiku ruskih sil iz okolice Kijeva so se danes nadaljevali spopadi, poroča CNN. Slišati je bilo zvoke obstreljevanja, pa tudi občasno streljanje. 

Slovaška je danes sporočila, da se je odločila izgnati 35 ruskih diplomatov. Bratislava se je za ta korak odločila dan po tistem, ko so Nizozemska, Belgija, Irska in Češka napovedale, da bodo izgnale več deset ruskih diplomatov, ker naj bi delovali kot vohuni. Tiskovni predstavnik slovaškega zunanjega ministrstva Juraj Tomaga je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da bo Slovaška "zmanjšala število osebja ruskega veleposlaništva v Bratislavi za 35". Ob tem je izrazil obžalovanje, da po prejšnjih izgonih ruskih diplomatov v zadnjih letih rusko veleposlaništvo ni pokazalo interesa za "pravilno delovanje na Slovaškem".

Ameriški predsednik Joe Biden in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta danes govorila po telefonu o nadaljevanju ameriške in zavezniške vojaške, gospodarske in humanitarne pomoči Ukrajini proti ruski agresiji, je sporočila Bela hiša. Govorila sta tudi o nadaljevanju ukrepov, ki dvigujejo ceno ruske surove agresije proti Ukrajini. Pozornost sta namenila še ameriški vojaški pomoči, ki ima ključni učinek v vojni z Rusijo in o dodatni pomoči ukrajinski vojski, ki brani državo. Biden je Zelenskega obvestil, da bodo ZDA Ukrajini zagotovile 500 milijonov dolarjev neposredne proračunske pomoči. Zelenski pa je Bidna seznanil s statusom pogajanj med Ukrajino in Rusijo za končanje vojne.

Američani menijo, da ruskega predsednika Vladimirja Putina njegovi svetovalci napačno obveščajo, kako slabo deluje njegova vojska v Ukrajini in o vplivu sankcij na rusko gospodarstvo, je za CNN povedal ameriški uradnik. "Menimo, da Putina njegovi obveščevalci napačno obveščajo, ker si ne upajo povedati resnice," je dejal ameriški uradnik. Ocena temelji na informacijah ameriških obveščevalnih služb.

Uradnik je dodal, da imajo Američani informacije, ki kažejo, da se je Putin seznanil z napačnimi informacijami, kar naj bi povzročilo razkol med njim in njegovimi najvišjimi obrambnimi uradniki. "Imamo informacije, da se je Putin počutil zaveden s strani ruske vojske," je dodal. Putin prav tako naj ne bi vedel, da ruska vojska v Ukrajini uporablja in izgublja tudi nabornike.

Ruske sile naj bi se pripravljale na nadaljevanje ofenzivnih operacij, poroča Reuters, ki se sklicuje na trditve ukrajinskega obrambnega ministrstva. Po besedah tiskovnega predstavnika ukrajinskega obrambnega ministrstva Oleksandra Motuzianika, naj bi si ruske sile še vedno prizadevale zavzeti pristaniško mesto Mariupol in pa na obkolitev ukrajinskih sil na vzhodu. Motuzianika je še dodal, da so opazili umikanje ruskih sil iz Kijeva in Černigova.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes pozval Norveško, ki je za Rusijo druga največja dobaviteljica plina Evropi, naj Ukrajini in EU zagotovi več energije. V nagovoru norveškega parlamenta preko videopovezave je tudi pozval k prepovedi vplutja ruskih plovil v evropska pristanišča, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "K energetski varnosti Evrope lahko odločilno prispevate tako, da zagotovite potrebne energente državam Evropske unije in Ukrajini," je pozval v nagovoru norveškim poslancem in članom norveške vlade, ki so mu namenili stoječe ovacije.

Ruski pogajalec Vladimir Medinski je po včerajšnjih pogovorih v Istanbulu dejal, da se stališče Rusije glede Krima in Donbasa ni spremenilo. Rusija je Krim priključila leta 2014, medtem ko regiji Doneck in Lugansk obvladujejo separatisti, ki jih podpirajo Rusi.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je danes opozorila, da bi nadaljevanje vojne v Ukrajini lahko za Evropejce še dodatno zvišalo cene energije in življenje stroške. Lagardova je med obiskom Cipra dejala, da je ruska invazija, ki se je začela februarja, v gospodarstvo Evropske unije vnesla veliko negotovosti. "Gospodarski vpliv je najbolje razložiti s tem, čemur ekonomisti pravijo pretresi v oskrbi, kar pomeni, da se istočasno zviša inflacija in zmanjša rast," je predsednica ECB po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala v Nikoziji.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je v okviru svojega prvega obiska v Ukrajini po začetku ruske invazije danes obiskal jedrsko elektrarno na jugu države. Namen obiska je ponuditi tehnično pomoč za zagotovitev varnosti ukrajinskih jedrskih objektov v času, ko se Ukrajina sooča z rusko agresijo.
 
Grossi je od začetka agresije na Ukrajino 24. februarja, v okviru katere so ruske sile prevzele nadzor nad sicer nedelujočo nuklearko Černobil in največjo jedrsko elektrarno Zaporožje, večkrat opozoril na nevarnost nesreče v ukrajinskih jedrskih elektrarnah.

Neprofitna organizacija Human Rights Watch poroča, da so ruske sile v Harkovu uporabile prepovedane protipehotne mine, poroča CNN. Mine naj bi pred dvema dnevoma locirali ukrajinski tehniki za odstranjevanje eksploziva, dodaja medij. Uporaba, proizvodnja, kopičenje in prenos protipehotnih min je prepovedan z mednarodno pogodbo iz leta 1997, dodaja CNN, Rusija pa se pogodbi, ki jo je podpisalo 164 držav, takrat ni pridružila. "Ruska uporaba protipehotnih min v Ukrajini namerno krši mednarodno normo proti uporabi tega grozljivega orožja," je dejal direktor oddelka za orožje pri Human Rights Watch Steve Goose. 

Ukrajinska varuhinja človekovih pravic Ljudmila Denisova pravi, da so ruske vojaške sile zadele stavbo Rdečega križa v Mariupolu, poroča Guardian. 

Velika Britanija je zasegla superjahto v ruski lasti, ki je vredna 50 milijonov dolarjev oziroma 45,1 milijona evrov. Zasidrana je bila v finančni četrti v Londonu, zasegli pa so jo le nekaj ur pred nameravanim odhodom. Kdo točno je njen lastnik, britanske oblasti ne razkrivajo. Več preberite tukaj.