Menu Item
Po Združenih državah Amerike poteka val študentskih protestov, zajel je več deset ameriških univerz. Vsakič, ko policija protest skuša (tudi nasilno) prekiniti, študentje protestirajo v še večjem številu. Študentje, ki protestirajo, izražajo solidarnost s Palestinci in so ogorčeni zaradi neukrepanja ZDA ob naraščajočem številu smrtnih žrtev izraelske ofenzive v Gazi. Najbolj napete razmere so na univerzah Columbia in UCLA, kjer je izbruhnilo tudi nasilje. Več sto protestnikov je policija aretirala. Kaj študenti zahtevajo? Kako se odzivajo vodstva univerz in kako policija? Strokovnjaki že vlečejo vzporednice s protestnim gibanjem proti vojni v Vietnamu, ki je ZDA zajelo leta 1968. A ob tem poudarjajo eno glavno razliko: takšnega zatiranja takrat ni bilo.
Najbolj napete razmere so na kalifornijski univerzi UCLA v Los Angelesu, kjer so se proizraelski protestniki v sredo spopadli s propalestinskimi, potem ko so prvi podrli pregrado med skupinama. Na posnetkih, ki so jih predvajale ameriške televizije, je mogoče videti, da so nekateri protestniki med spopadi uporabili palice in podirali kovinske barikade.
Novinar univerzitetnega časopisa Daily Bruin Dylan Winward je za BBC povedal, da so proizraelski protestniki metali različne predmete, vključno s pirotehničnimi sredstvi in plastenkami vode. Po njegovih besedah so uporabili tudi solzivec.
Univerza je malo pred tretjo uro zjutraj po srednjeevropskem času izdala varnostno opozorilo, v katerem je študente pozvala, naj se izogibajo trga Dickson Plaza, kjer je postavljen tabor protestnikov, ki podpirajo Palestino. Tisti, ki bodo tam vztrajali, “bodo kršili zakon” in jih lahko doletijo sankcije, je navedla univerza.
Danes se izredno stanje na univerzi nadaljuje. Jutro se je začelo s policijskim odstranjevanjem barikad, ki so bile postavljene pred šotori protestnikov, policija pa je protestnike opozorila, da bodo, če bodo ostali v taborišču, odgovorni za aretacijo in da se lahko pri tem poškodujejo. Kljub temu je veliko število protestnikov ostalo. Na videoposnetkih ameriških medijev je videti, kako do zob oboroženi policisti vdrejo v tabor protestnikov, izza barikad pa je slišati krike in vzklike: “Držite linijo, držite linijo.”
Nekateri protestniki na posnetkih klečijo, roke pa imajo za hrbtom zvezane z vezicami. Pridržali so že več deset protestnikov, aretacije pa po poročanju CNN grozijo tudi nekaterim univerzitetnim profesorjem.
Vodstvo UCLA je pred tem izdalo opozorilo s pozivom študentom, naj se izogibajo območju, kjer je postavljen protestni tabor. Policija je odredila evakuacijo območja zaradi nezakonitega zborovanja, so zapisali in dodali, da bodo zaradi “izrednih razmer v kampusu” predavanja danes in v petek potekala na daljavo.
Kako so se študentski protesti začeli?
Napetosti na ameriških univerzah se sicer povečujejo že vse od napada Hamasa 7. oktobra lani, ko so pripadniki Hamasa ubili približno 1.200 ljudi in zajeli več kot 200 talcev. Ameriški mediji razmeram na univerzah niso posvečali veliko pozornosti, vse dokler se niso začela širiti poročila o domnevnih antisemitskih grožnjah judovskim študentom.
Protesti so še dodaten zagon dobili sredi aprila na univerzi Columbia, ko se je rektorica univerze Minouche Shafik pred odborom predstavniškega doma morala zagovarjati zaradi domnevnih antisemitskih izpadov študentov in odziva vodstva nanje.
Rektorica Shafik je sicer priznala porast antisemitskih incidentov, a obtožbe, da vodstvo ne ukrepa, zavrnila. Dodala je, da je po napadu Hamasa največji izziv zagotoviti pravico študentov do svobode govora na eni strani in pravico judovskih študentov, da poslušajo predavanja v miru, na drugi. Istočasno pa se je v kampusu začel protest v podporo Palestini. Organizirala ga je koalicija več kot 120 organizacij, študentje pa so se utaborili na južnem travniku kampusa. Zahtevali so, da univerza preneha s “finančnimi naložbami v korporacije, ki imajo koristi od izraelskega apartheida, genocida in vojaške okupacije Palestine”.
Vodstvo univerze je protest skušalo prekiniti s pomočjo policije, ki je aretirala več kot 100 študentov, kar pa je imelo popolnoma nasproten učinek. Na nov protest je prišlo še več ljudi, gibanje pa je zajelo univerze po vsej državi; Yale, MIT, UC Berkeley, Univerza v Michiganu, Harvard, Brown …
Obsežni protesti na univerzah so se razširili na najmanj 90 univerzitetnih kampusov po vsem svetu. Od Argentine, Japonske, Španije, Francije, Avstralije in Indije.
Študentje namreč izražajo solidarnost s Palestinci in ogorčenje zaradi neukrepanja ZDA ob naraščajočem številu smrtnih žrtev izraelske ofenzive v Gazi, ki je zahtevalo že več kot 34.000 smrtnih žrtev. Med drugim zahtevajo prekinitev ognja.
Kaj se dogaja v Gazi, preberite tudi v našem intervjuju s predstavnico Unicefa Tess Ingram, ki je za N1 govorila, ko se je po dveh tednih vrnila iz Gaze: V dveh tednih sem videla najhujše, kar si lahko predstavljate
Nabiranje političnih točk
Univerze se na proteste študentov, ki se zavzemajo proti vojni, odzivajo različno. Nekatere vstop v univerzitetne kampuse dovoljujejo zgolj študentom, vstopiti ne smejo niti novinarji. Študentom grozi izključitev, številne univerze odpovedujejo predavanja in zaključne podelitve diplom, večina pa jih skuša proteste prekiniti s klicanjem policije.
Phillip Atiba Solomon, profesor psihologije in afroameriških študij na univerzi Yale je hipne in ostre odločitve univerz delno pripisal vse večjemu političnemu pritisku na vodstva, da ne bi bilo videti, kot da so ustregla propalestniskim protestnikom.
Vodstva so po njegovem mnenju videla, kako sta se konec lanskega leta končali karieri rektorice Harvarda Claudine Gay in predsednice Univerze v Pensilvaniji Liz Magill, ki sta bili obtoženi antisemitizma zaradi stališč, kako ravnati s protestniki. Podobni usodi se želijo rektorji univerz izogniti, je Atiba Solomon povedal za The Washington Post.
“Skušajo ugotoviti, kako se spopasti s tem, kar se zdi kot razkol na politični levici, in z množico pritiskov na politični desnici,” meni. Kot je poročal CNN, je namreč treba na dogajanje gledati tudi skozi prizmo prihajajočih predsedniških volitev. Republikanska stranka je namreč enotna v podpori Izraelu in njegovi vojni proti Hamasu. A to vprašanje med demokrati povzroča globoke razkole in ogroža navdušenje nad Bidnom. Med republikanskimi prizadevanji je tudi obisk predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona na Univerzi Columbia, kjer je pozval k napotitvi nacionalne garde na proteste.
Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump pa je v sredo dejal, da je bilo “čudovito gledati”, kako so newyorški policisti vdrli v stavbo univerze, in pozval pristojne, naj zatrejo proteste na univerzah po vseh ZDA. “New York je bil sinoči oblegan,” je Trump dejal podpornikom na predvolilnem zborovanju v Wisconsinu. Pohvalil je policiste, protestnike pa označil za “besneče norce in simpatizerje Hamasa”.
“Kot da bi univerze klicale tragedijo”
Tudi Jim Sleeper, pisatelj in nekdanji predavatelj na univerzi Yale, je opozoril, da bi lahko ljudje, ki želijo z obtožbami o antisemitizmu pridobiti politične točke, proteste zlorabili. “Vidimo starejše ljudi, ki igrajo na karto antisemitizma. Ti isti ljudje so se leta 2015 pritoževali, da liberalne univerze spreminjajo študente v cmere, zdaj pa počnejo isto, le da gre za antisemitizem,” pravi.
“V vse skupaj so vključeni še študenti, ki pravijo, da se ne počutijo varne. Zato rektorji pokličejo policijo,” pa pojasnjuje Atiba Solomon. Hkrati opozarja, da klicanje organov pregona ta trenutek pomeni, kot da bi univerze klicale oziroma iskale tragedijo.
Spomnimo, da je na številnih univerzah med protestniki in policisti prišlo do izgredov, policija je uporabila gumijaste naboje, paralizatorje, solzivec, aretirala pa na tisoče študentov.
Zaradi odzivov policije zaskrbljeni tudi v ZN
A policijske smernice za obvladovanje tovrstnih protestov so stare že desetletja in nanje ne učinkujejo, kot bi morale. Zaradi razdrobljenih protestnih gibanj brez voditeljev so pogajanja s protestniki v številnih primerih brezpredmetna, zmožnost spontanega in anonimnega organiziranja protestnih akcij prek spleta pa otežuje pripravljenost policije. Tu so še anonimni zamaskiranci, ki univerz ne obiskujejo, njihov glavni namen pa je podpihovanje napetosti in zaostrovanje konfliktov s policijo, zato lahko prizori hitro postanejo nasilni.
Zaradi ostrih odzivov policije in univerz je zaskrbljenost izrazil tudi vodja ZN za človekove pravice Volker Turk. Dejal je, da sta svoboda izražanja in pravica do mirnega zbiranja temeljnega pomena za družbo ter dodal, da je treba spodbujanje k nasilju ali sovraštvu na podlagi identitete ali stališč – resničnih ali domnevnih – odločno zavrniti.
Profesorica: “Še nikoli nisem bila priča takšnemu zatiranju”
Val študentskih protestov — v katerem sicer sodelujejo tudi nekateri judje oziroma Izraelci — ki ga gledamo čez lužo, še zdaleč ni prvi v zgodovini, številni strokovnjaki pa ga primerjajo s protesti proti vojni v Vietnamu.
Kolumnist časopisa New York Times Charles M. Blow meni, da bi lahko sedanje ozračje zaradi jasnega generacijskega razkoraka pri vprašanju podpore ZDA Izraelu priklicalo čas in duh leta 1968, ko so se študentski protesti proti vietnamski vojni prenesli na nacionalno politično področje in se končali z nasilnimi spopadi med nacionalno gardo in protestniki na demokratski nacionalni konvenciji v Chicagu, poroča The Guardian.
Študenti protestirajo veliko mirneje kot v 60. letih
“Presenetljivo pa je, da je v primerjavi s šestdesetimi leti prejšnjega stoletja agresivnost in radikalnost študentov veliko manjša,” ocenjuje Angus Johnston, zgodovinar ameriškega študentskega aktivizma na oddelku za zgodovino Hostos Community College v New Yorku.
“Videli smo zelo malo telesnih poškodb ali materialne škode. Šotore so študenti postavili na prostem in večinoma ne zasedajo stavb univerz. V primerjavi s protesti v 60. letih, zlasti v poznih 60. letih, so ti protesti dejansko zelo, zelo blagi. A kljub temu se v mnogih primerih srečujejo z zelo ostrim ravnanjem vladnih in upravnih organov,” pravi.
Tudi Helga Tawil-Souri, izredna profesorica bližnjevzhodnih in islamskih študij na newyorški univerzi, je za Al Jazeero povedala, da je bil študentski protest na newyorški univerzi proti vojni v Gazi miren.
“Na newyorški univerzi sem že skoraj 20 let, videla sem že številne proteste, pa še nikoli nisem bila priča takšnemu zatiranju,” je dejala potem, ko je pred policijsko postajo čakala, da policija izpusti več študentov in profesorjev.
Aretacije je opazoval tudi Frank Guridy, ki na univerzi Columbia predava prav o protestih proti vietnamski vojni leta 1968, ki so potekali v kampusu te iste univerze. “Vidim neverjetno podobnost s tem, kar se je zgodilo konec šestdesetih let v naši državi, ko so ameriški študentje spregovorili in se mobilizirali proti po njihovem mnenju krivični vojni v Vietnamu.”
Kot ključno podobnost izpostavlja, da so v šestdesetih letih študenti skušali doseči, da bi se univerze distancirale od obrambne industrije in vsega, kar je bilo povezano z vojno v Vietnamu. “Dve razliki pa sta, da ZDA v Gazi nimajo svojih oboroženih sil in ameriškim študentom ne grozi vpoklic v vojsko oziroma vojno.”
Predsednik Biden brez rešitve
Medtem ko se protesti in poskusi njihovega zatiranja širijo od New Yorka do Los Angelesa, ameriški predsednik Joe Biden ostaja brez rešitve. Nasprotuje brezpravju in zavzemanju univerzitetnih stavb ter ostro obsoja primere antisemitizma. Vendar pa se zaveda tudi pravice študentov do protestov, tudi kadar je jeza usmerjena proti njegovi politiki do Izraela, poroča CNN.
Obenem njegovi uradniki pripravljajo nov predlog za izpustitev talcev, ki jih zadržuje Hamas. Če bo načrt sprejet, bo to pomenilo začasno prekinitev spopadov, kar bi, kot upajo nekateri Bidnovi svetovalci, lahko znižalo temperaturo doma. Za Bidna je namreč dvoboj domačih in zunanjepolitičnih pritiskov šest mesecev pred volitvami veliko breme.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje