Varnostno poročilo o Trumpovi "buldožerski politiki" in rušenju svetovnega reda

Varnostne konference v Münchnu, ki se bo začela v petek, naj bi se udeležilo okoli sto zunanjih in obrambnih ministrov, visoki vojaški predstavniki in politiki. Med vidnejšimi gosti letošnje konference bodo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ameriški državni sekretar Marco Rubio, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in nemški kancler Friedrich Merz.

Poročilo o varnosti za leto 2026, ki so ga pred začetkom Münchenske varnostne konference (MSC) predstavili danes v Berlinu, odgovornost za radikalne spremembe v svetu v veliki meri pripisuje ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki naj bi razbil obstoječa pravila in vodil "buldožersko politiko".

Trump pa je le najmočnejši izraz širšega trenda, ki se kaže v več državah, ugotavlja poročilo strokovnjakov z naslovom Under Destruction (V uničenju). Ob tem navaja, da v mnogih zahodnih družbah pridobivajo moč politične sile, ki dajejo prednost uničenju pred reformami.

Predsednik MSC Wolfgang Ischinger v uvodu k poročilu piše, da svet pretresa globoka negotovost, pri čemer posebej izpostavlja Evropo. "V nedavni zgodovini konference je bilo redko hkrati na mizi toliko temeljnih vprašanj, od varnosti Evrope, odpornosti transatlantskega partnerstva in sposobnosti mednarodne skupnosti, da upravlja vedno bolj zapleten in sporen svet," poudarja.

Poročilo navaja, da se morajo države, ki vztrajajo pri na pravilih temelječi ureditvi, organizirati, uveljaviti in izvajati pristope, ki niso odvisni od Washingtona. Tisti, ki bodo ostali opazovalci, tvegajo, da bodo postali odvisni od politike velesil. Da bi se temu izognili, bi te države morale stopnjevati svoja prizadevanja z večjimi naložbami v lastne zmogljivosti in tesnejšim sodelovanjem, hkrati pa volivcem pokazati, da lahko pomembne reforme prinesejo boljše rezultate kot politika splošnega uničenja, v poročilu predlagajo strokovnjaki.

Poročilo zajema tudi rezultate raziskav v več državah o tem, ali sedanje vladne politike izboljšujejo obete za prihodnje generacije. Na Kitajskem izboljšave pričakuje 80 odstotkov vprašanih, v Indiji 61 odstotkov, v ZDA pa le 31 odstotkov. Pričakovanja so še nižja med anketiranci v Evropi – v Italiji na boljše upa 22 odstotkov vprašanih, v Nemčiji 13 odstotkov, v Franciji pa 12 odstotkov.