Menu Item
Medtem ko se boji na vzhodu Ukrajine za mesto Lisičansk, zadnje v regiji Lugansk, ki še ni pod nadzorom Rusije, nadaljujejo, so ameriški obveščevalci podali oceno o možnosti poteka vojne v Ukrajini in ciljih ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ta si še vedno želi zavzeti večino Ukrajine, so med drugim sporočili. Rusija in Ukrajina sta sicer v sredo izvedli največjo izmenjavo vojnih ujetnikov od začetka invazije. Rusija je danes sporočila, da so se njene sile umaknile s Kačjega otoka.
Po vrhu voditeljev držav G7 in ob vrhu Nata, ki se danes zaključuje v Madridu, se oboroženi spopadi v Ukrajini nadaljujejo. Še vedno je dogajanje tam osredotočeno tudi na Lisičansk v regiji Lugansk, ki je že skoraj v celoti pod nadzorom ruskih sil. Po besedah tamkajšnjega guvernerja ruski vojaki v Lisičansku napredujejo “od stavbe do stavbe”, tako kot so pred tem v sosednjem mestu Severodoneck. “Boji so povsod,” je komentiral Sergej Gajdaj. Lisičansk je zadnje mesto v Lugansku, ki še ni pod nadzorom Rusije.
Gajdaj je prek Telegrama prav tako sporočil, da je ruska vojska danes napadla naftno rafinerijo v Vovčojarivki. Predstavnik samooklicane ljudske republike Lugansk Rodion Mirošnik je medtem povedal, da je naftna rafinerija v celoti pod nadzorom ruskih in proruskih sil. Dodal je še, da so pod njihovim nadzorom tudi vse ceste, ki vodijo do Lisičanska, ukrajinske sile pa naj bi se z območja začele umikati proti severozahodu.
Današnje poročilo o razmerah ukrajinskega generalštaba sicer nasprotuje trditvam Mirošnika, saj navaja, da si Rusija še naprej prizadeva osvojiti in nadzorovati pomembno cesto med Lisičanskom in bližnjim mestom Bahmut. Napadi naj bi se odvijali tudi severovzhodno od Bahmuta, južneje od mesta pa naj bi ukrajinskim silam uspelo zaustaviti rusko ofenzivo.
Včeraj se je odvila največja izmenjava vojnih ujetnikov med Rusijo in Ukrajino od začetka invazije 24. februarja, ki so jo po Reutersovih navedbah potrdili v Kijevu in proruski separatisti. Strani sta si izmenjali 144 borcev, med drugim so (pro)ruske sile izpustile 95 braniteljev Mariupola. Med njimi naj bi bili tudi pripadniki bataljona Azov, nekdaj skrajno desne formacije. Po trditvah Moskve je v ruskem ujetništvu 6.000 ukrajinskih vojakov.
Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so danes obtožili ukrajinsko vojsko, da obstreljuje civiliste z naprednimi raketnimi sistemi in havbicami, ki jih je Kijev prejel od zahodnih držav. Rusija pa je sporočila, da so se njene sile umaknile s Kačjega otoka v Črnem morju, ki so ga zasedle ob začetku invazije na Ukrajino. V Moskvi so navedli, da gre za “gesto dobre volje”, ki da bo Ukrajini omogočila izvoz žita in kmetijskih pridelkov. Umik ruskih sil je potrdila tudi ukrajinska stran.
Ameriški obveščevalci o Putinovih ciljih
Kmalu po tem, ko so voditelji držav Nata v Madridu Rusijo prvič označili za največjo in neposredno grožnjo varnosti držav članic, pa je iz vrst ameriških obveščevalcev prišla nova ocena o domnevnih ambicijah ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Putin si še vedno želi zavzeti večino Ukrajine, a so bile v bojih njegove sile okrnjene do te mere, da lahko v bližnji prihodnosti žanje le postopne uspehe, je povedala visoka ameriška uradnica, direktorica obveščevalcev Avril Haines. Po njenih besedah je med ameriškimi obveščevalci konsenz, da bo vojna v Ukrajini trajala še “dalj časa”. Kar nekaj časa naj bi namreč zahtevala obnova izgub v ruski vojski.
“Na kratko, slika ostaja precej strašljiva in odnos Rusije do Zahoda se zaostruje,” je še sporočila Haines. Ali je cilj ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da se vojna konča do konca leta, uresničljiv, je nemogoče napovedati – in to kljub orožju in opremi, ki ga zahodne države dobavljajo Ukrajini, še piše Reuters. Po besedah Haines naj bi bil Putin za zdaj osredotočen na regijo Donbas.
Po odpravi turške blokade vstopu Finske in Švedske v Nato – kot smo že pisali, sta državi privolili v zahteve Ankare glede Kurdov, ki so se zatekli v ti skandinavski državi – je ruski predsednik ponovil svoje stališče do njune vključitve v Nato. Povedal je, da s Švedsko in Finsko nimajo takih problemov kot z Ukrajino. “Če se želijo pridružiti Natu, naj se,” je dejal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje