Levica proti širitvi Nata na Finsko in Švedsko, na vladi in odboru preglasovana

Slovenija 29. Jun 202210:58 > 11:4023 komentarjev
Delite:
Matej Tašner Vatovec
Foto: Denis Sadiković/N1

Čeprav je ostro stališče stranke Levica do zveze Nato znano in je bilo tudi tema predvolilnih soočenj, je ob vojni v Ukrajini kar nekaj pozornosti javnosti pritegnilo nasprotovanje stranke širjenju zavezništva oziroma vključitvi Švedske in Finske v Nato. V stranki Levica so širitvi nasprotovali na torkovi dopisni seji in na današnjem zasedanju odbora za zunanje zadeve, a so bili preglasovani. Navkljub stališčem Levice premier Robert Golob ne pričakuje težav pri potrjevanju protokolov o pristopu Švedske in Finske k Natu.

V koalicijski stranki Levica, skladno z držo, ki so jo napovedali že pred vstopom v vlado, nasprotujejo širitvi zveze Nato oziroma sprejemu dveh novih članic – Finske in Švedske. Kot je poročalo Delo, sta potrditvi pobud za sklenitev protokolov o pristopu Švedske in Finske k severnoatlantski pogodbi v torek nasprotovala oba ministra stranke Levica, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec ter ministrica za kulturo Asta Vrečko, dan kasneje pa se je Levica, kot so sporočili iz stranke, proti širitvi izrekla še na zasedanju odbora za zunanjo politiko.

Tako na dopisni seji kot na odboru za zunanjo politiko je bila Levica preglasovana. Za potrditev protokolov Švedske in Finske k severnoatlantski pogodbi je glasovalo enajst prisotnih poslancev, proti je bil le poslanec Levice. Predsednik OZP Predrag Baković (SD) je ob koncu razprave povzel, da se je ob vseh polemikah glede vloge zveze Nato v konfliktu v Ukrajini in ruskim trditvam, da je do njenega napada prišlo zaradi “agresivnosti Nata”, treba predvsem vprašati, zakaj si države sploh želijo v Nato. “Predvsem zaradi preteklih izkušenj,” je poudaril.

Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar je to stališče podprl. “Mislim, da smo vsi zgroženi nad tem, kar se dogaja v Ukrajini,” je dejal. “Vojna bo očitno še dolga in žalostna,” je dodal. Premier Robert Golob kljub nasprotovanju Levice ne pričakuje težav pri potrjevanju protokolov o pristopu Švedske in Finske k Natu. Potrditev pričakuje že pred poletnimi počitnicami.

Nato kot “motor destabilizacije številnih regij v svetu”

Kot so sporočili iz stranke Levica, je načelne razloge za nasprotovanje širitvi predstavil vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec. Nato je označil za “motor destabilizacije številnih regij v svetu” (omenil je Irak, Libijo in Sirijo) ter za “motor vojaške industrije”, pri čemer je dodal, da bo vojna v Ukrajini trajala tako dolgo, “kolikor bo treba prodati oborožitvene opreme”. Prav tako je dejal, da se “Nato širi na plečih Kurdov”, kompromis med Švedsko, Finsko in Turčijo, na podlagi katerega je Ankara umaknila blokado pridružitvi teh dveh članic, pa za “gnilega”. Ta po njegovem “zelo lepo kaže, koliko pomenijo človekove pravice in mednarodni sporazumi pri takih kupčijah”.

Več o tem, da je Turčija umaknila veto na pridružitev Finske in Švedske Natu, si preberite v prispevku Turčija podprla članstvo Finske in Švedske v zvezi Nato.

Nasprotovanje Natu oziroma zavzemanje za izstop iz zavezništva je v stranki Levica že dolgo znana drža, a je koordinator stranke in aktualni minister Mesec že septembra v oddaji N1 STUDIO povedal, da “izstop iz Nata ne bo pogoj za sodelovanje v novi vladi”.

V Levici za revizijo “megalomanskih orožarskih nakupov”

V Levici ob tem opozarjajo, da so se ob vstopu v vlado pogodili za revizijo megalomanskih orožarskih nakupov v času nekdanjega ministra za obrambo Mateja Tonina. “Prav tako bomo poskušali svoje koalicijske partnerje prepričati, da ne popuščajo oboroževalnim pritiskom, investicije v Slovensko vojsko pa usmerijo ne v oklepnike za misije v tujini in ostalo ofenzivno orožje, ampak v opremo, od katere bomo imeli korist tudi prebivalci, recimo v reševalne helikopterje in civilnozaščitno opremo za primere vremenskih katastrof,” so napovedali.

Vlada bo konkreten načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede proračunskih izdatkov za obrambo predvidoma pripravila v šestih mesecih, je danes ob prihodu na drugi dan zasedanja zveze Nato napovedal premier Robert Golob. Trenutna zaveza je sicer, da bo Slovenija mejo dveh odstotkov BDP dosegla leta 2030, a bo treba časovnico po premierjevem mnenju pospešiti. Z 1,22 odstotka BDP za obrambo je sicer med najslabšimi članicami zavezništva. Povsem zadnja pa je pri naložbah v vojaško opremo, za katero namenja 17,9 odstotka obrambnih izdatkov. Cilj znaša 20 odstotkov.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar