Ves svet govori o tem otoku, a kako je pravzaprav dobil svoje ime

Ambicije ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegove administracije po priključitvi Grenlandije te dni burijo svetovno javnost, saj razkrivajo nova vprašanja o transatlantskih odnosih, majejo več kot 80 let staro evropsko predstavo o tem, kdo so njeni pravi zavezniki, ter znova odpirajo razpravo o geopolitičnih in strateških interesih velikih sil.

Odkar je lanskega januarja začel drugi predsedniški mandat, je Trump namreč večkrat poudaril, da mora biti Grenlandija, sicer avtonomno dansko ozemlje, last ZDA zaradi zagotavljanja ameriške nacionalne varnosti. In če je ameriški predsednik do nedavnega še trdil, da si bodo ZDA Grenlandijo prilastile "zlepa ali zgrda," je v preteklem tednu nekoliko omilil svojo retoriko.

Trump je namreč v nedavnem nagovoru na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v švicarskem Davosu prejšnji teden dejal, da je nujno, da ZDA pridobijo ta največji otok na svetu, a je prvič doslej izjavil, da pri pridobitvi Grenlandije ne bo uporabil sile, ampak da zahteva takojšen začetek pogajanj glede ameriške priključitve otoka.

Kljub temu da je Grenlandija vse od nastopa drugega Trumpovega mandata postala vroč politični kostanj, pa v resnici le malo ljudi ve, kako je ta največji otok na svetu sploh dobil svoje ime in katere zanimivosti še skriva.

Kako je Grenlandija dobila ime?

Ker je večji del Grenlandije prekrit z ledom, snegom in ledeniki, je večinoma bela. Kako je torej ozemlje, ki leži med Arktičnim in Atlantskim oceanom, dobilo ime Grenlandija (angleško Greenland, kar v prevodu pomeni zelena dežela, op. p.), če pa v resnici ni zeleno?

Po navedbah spletne strani Visit Greenland je Grenlandiji ime dal islandski morilec Erik Rdeči, ki so ga izgnali na otok. Poimenoval ga je Grenlandija, v upanju, da bo to ime pritegnilo naseljence.

Po mnenju znanstvenikov je bila Grenlandija pred več kot 2,5 milijona let pravzaprav res precej zelena. Nova študija je namreč razkrila, da je bila starodavna zemlja kriogeno zamrznjena milijone let pod približno 3 kilometri ledu.

Grenlandija je naseljena že več kot 4.500 let

Po mnenju zgodovinarjev naj bi prvi ljudje na Grenlandijo prispeli okoli leta 2500 pred našim štetjem. Ta skupina priseljencev je po pisanju omenjene spletne strani očitno izumrla, sledilo pa ji je več drugih skupin, ki so se na otok preselile iz Severne Amerike.

V začetku 10. stoletja so Nordijci z Islandije naselili nenaseljeni južni del otoka, vendar so konec 15. stoletja izginili. Inuiti so iz Azije na to območje preselili v 13. stoletju in njihova krvna linija se je ohranila vse do danes. Večina grenlandskih Inuitov so namreč njihovi neposredni potomci, ki še vedno ohranjajo nekatere stoletja stare tradicije.

88 odstotkov prebivalcev Grenlandije danes tako prestavljajo Inuiti (skupina Kalaallit) ali mešanci Dancev in Inuitov. Preostalih 12 odstotkov prebivalstva je evropskega porekla, večinoma danskega.

Kot so zapisali na Vist Greenland, Grenlandcem izraz eskimi ni posebej ljub. Ustreznejše poimenovanje je Inuiti ali Kalaallit. Slednje v domačem jeziku kalaallisut pomeni Grenlandec. Grenlandski Inuiti se prav tako močno identificirajo z Inuiti v drugih delih sveta, kot sta Kanada in Aljaska, z njimi pa si delijo tudi določene jezikovne podrobnosti.

Večina prebivalstva na otoku govori tako grenlandsko (predvsem kalaallisut) kot dansko. Oba jezika se namreč v javni upravi uporabljata že od uvedbe notranje samouprave leta 1979. Mlajše generacije se danes učijo oba jezika, pa tudi angleščine.

Grenlandski jezik je sicer zanimiv, saj se ponaša z dolgo zgodovino in je tesno povezan z inuitskimi jeziki v Kanadi, kot je inuktitut. Besedi kajak in iglu izvirata iz grenlandščine in sta bili neposredno prevzeti v druge jezike.

Na otoku ni cestnih povezav

Ena od številnih zanimivosti Grenlandije je, da čeprav otok pokriva kar 2,16 milijona kvadratnih metrov površine, pa med posameznimi naselbinami ni ne cestnega ne železniškega omrežja. Ceste obstajajo le znotraj mest, a se končajo na njihovem obrobju.

Medkrajevni promet poteka izključno z letalom, ladjo, helikopterjem, snežnim skuterjem ali pasjo vprego. Ladje so daleč najbolj priljubljeno prevozno sredstvo, poleti tako domačini pogosto križarijo po fjordih.

Ribolov je prav tako ena ključnih gospodarskih panog. Na otoku uvažajo skoraj vse, razen seveda rib, morskih sadežev in živali, ki jih ujamejo, kot so denimo kiti in tjulnji. Vsako upravno območje ima namreč določeno kvoto za ulov kitov, tjulnjev in rib, kar preprečuje prelov. Nekatere vrste, kot je sinji kit, so zaščitene in jih zato ni dovoljeno loviti. Izvoz kitovega in tjulnjevega mesa ni dovoljen in se uživa le lokalno, piše spletna stran Visit Greenland.

Polnočno sonce

Ena najboljših posebnosti Grenlandije pa je zagotovo dejstvo, da vsako leto sonce tu med 25. majem in 25. julijem sploh ne zaide in ostane vidno ves dan in noč. Ta pojav, imenovan polnočno sonce, je izjemen naravni spektakel, ki bi ga moral doživeti vsak vsaj enkrat v življenju.

Najdaljši dan v letu, 21. junij, je poletni solsticij in tudi državni praznik na Grenlandiji. Takrat domačini radi uživajo na prostem, se nastavljajo soncu ali pripravijo žar v naravi.