Voditelji držav članic zveze Nato se se v Litvi srečali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki si prizadeva, da bi se njegova država čimbolj in čimprej približala zavezništvu, če že ne more nemudoma postati njegova članica. Nato je sicer v torek sklenil, da bo Ukrajini ponudil pridružitev po enostavnejši poti. Članice skupine G7 bodo Ukrajini zagotavljale varnost pred kakršnokoli agresijo, pa je po koncu vrha voditeljev držav Nata sporočil ameriški predsednik Joe Biden.
Zveza Nato bo Ukrajini stala ob strani, dokler bo treba, je na novinarski konferenci povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, navaja britanski BBC. “Ukrajina je Natu bližje kot kadarkoli prej,” je dodal in spomnil, da je Nato predvidel, da bo Ukrajina postala članica Nata po poenostavljenem postopku, ko bodo pogoji za to izpolnjeni.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je bil v torek zelo kritičen do Nata oziroma po njegovih besedah nezadostne perspektive članstva za Ukrajino, je danes povedal, da bi bilo povabilo Ukrajini za članstvo v Natu “idealni izid”, a so ne glede na to zadovoljni z rezultati vrha. Na njem je Ukrajina po njegovih besedah dosegla “pomemben uspeh”. V odgovoru na novinarsko vprašanje je povedal še, da razume, zakaj se nekateri “bojijo” govoriti o ukrajinskem članstvu v Natu, saj “nihče noče svetovne vojne”, še navaja BBC. Po njegovih besedah je jasno, da se Ukrajina ne more pridružiti Natu, dokler traja vojna, a da so signali pomembni.
V zavezništvu namreč velja, da napad na eno članico predstavlja napad na vse.
Foto: Yves Herman/REUTERS
Foto: Yves Herman/REUTERS
Foto: Kacper Pempel/REUTERS
Foto: Doug Mills/via REUTERS
Foto: Yves Herman/REUTERS
Foto: Kacper Pempel/REUTERS
Foto: Ints Kalnins/REUTERS
Foto: Kevin Lamarque/REUTERS
Foto: Kevin Lamarque/REUTERS
Potem ko so voditelji članic Nata, med njimi premier Robert Golob, v torek potrdili vzpostavitev Sveta Nato-Ukrajina, je danes potekalo še ustanovno zasedanje tega telesa. Doslej sta Nato in Ukrajina sodelovala v okviru komisije, kar pomeni, da Ukrajina ni imela pravice soodločanja o skupnih vprašanjih, zdaj pa bo enakopravna članicam zavezništva.
Na vrhu #NATOSummitVilnius v 🇱🇹Vilni se je prvič sestal novi Svet #NATO – 🇺🇦Ukrajina. Premier vlade 🇸🇮dr. Robert Golob ob tem poudarja, da se z odpravo akcijskega načrta za članstvo spreminja tudi dinamika pristopa 🇺🇦. pic.twitter.com/QOt0hF2N1E
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 12, 2023
Po koncu zasedanja je Zelenski novinarjem povedal, da se Ukrajina zaveda, da je vojaška pomoč Zahoda odvisna od razmer na bojišču. Dodal je še, da so obljube o novi pomoči na vrhu Nata približale zmago Ukrajine.
Članice G7 bodo Ukrajini zagotavljale varnost pred kakršnokoli agresijo
Članice skupine G7 bodo Ukrajini zagotavljale varnost pred kakršnokoli agresijo, pa je po koncu vrha zveze Nato sporočil ameriški predsednik Joe Biden. Poudaril je, da s pripravo dolgoročnih varnostnih jamstev ne bodo čakali na to, da bi Ukrajina postala članica Nata. “Danes smo članice skupine G7 objavile skupno izjavo o podpori Ukrajini, v kateri jasno zagotavljamo, da bo naša podpora Ukrajini trajala dolgo v prihodnost,” je dejal predsednik ZDA.
ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Italija in Japonska bodo Ukrajini pomagale tudi pri razvoju obrambne industrije, usposabljanju njenih sil in kibernetski obrambi. Obenem so napovedale sodelovanje na področju obveščevalnih dejavnosti, še piše v izjavi, objavljeni na spletni strani britanske vlade.
Skupaj s Kijevom pa bodo pripravile tudi paket ukrepov za primer agresije v prihodnje, da bo lahko Ukrajina branila svoje ozemlje in suverenost. Ukrajina se je medtem zavezala, da bo nadaljevala sprejemanje reform na področjih pravosodja, boja proti korupciji, gospodarstva in varnosti. Obljubila pa je tudi napredek na področju obrambnih reform, vključno z okrepitvijo civilnega nadzora nad vojsko.
Obljubo skupine sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav pa v Kremlju ocenjujejo kot grožnjo varnost Rusije. Potezo so označili za potencialno zelo nevarno napako in izrazili upanje, da bo glede tega Zahod “pokazal modrost”, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem je Zelenski prek Twitterja sporočil, da bo Nemčija Kijevu dobavila še več sistemov zračne obrambe patriot ter izstrelkov. Kot je razvidno s spletne strani nemške vlade, je Nemčija v Ukrajino že poslala en tovrstni sistem.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je nasprotoval prizadevanjem za vzpostavitev predstavništva zveze Nato na Japonskem in dejal, da se mora severnoatlantsko zavezništvo osredotočiti na zaščito evroatlantskega območja. “Geografija je trmasta stvar in indijsko-pacifiška regija ni severni Atlantik, zato ne smemo dajati vtisa, da Nato nekako gradi legitimnost in geografsko uveljavlja svojo prisotnost na drugih območjih,” je povedal. Generalni sekretar Nata je medtem vztrajal, da možnost odprtja predstavništva na Japonskem ostaja na mizi.
Zelenski je sicer v torek na Twitterju zapisal, da se bo s številnimi voditelji sestal tudi na ločenih srečanjih. Med temi je izpostavil ameriškega predsednika Joeja Bidna, kanadskega premierja Justina Trudeauja, nemškega kanclerja Scholza in japonskega premierja Fumia Kišido. Kišida se je skupaj z voditelji Južne Koreje, Avstralije in Nove Zelandije ter predsednikoma Evropske komisije Ursulo von der Leyen in Evropskega sveta Charlesom Michelom voditeljem Nata na zasedanju pridružil dopoldne, in sicer na razpravi o Kitajski.
Slovenski premier se je sestal s predsednikom Poljske
Ob robu drugega dneva današnjega vrha se je premier Golob sestal s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo. “Poljska je glavno logistično vozlišče za dostavo donacij Ukrajini, skozi katero je šla tudi vsa dosedanja slovenska pomoč. Zato se je Golob svojemu sogovorniku zahvalil za odlično sodelovanje in zanesljivost pri zagotavljanju te pomembne podpore,” so zapisali na uradnem profilu vlade na Twitterju. Kot so dodali, je Golob izrazil tudi “zadovoljstvo Slovenije nad aktivnim angažmajem Poljske na Zahodnem Balkanu, kjer v operaciji Kforja sodeluje s kontingentom 250 vojakov”.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 12, 2023
S poljskim predsednikom sta govorila tudi o poljskih oklepnikih rosomak. Slovenija se namreč odloča o tem, od katere zavezniške države bo kupila oklepnike. Golob je Dudo pozval, naj poljski proizvajalec poda čim bolj konkurenčno ponudbo. “Nenazadnje so se oklepniki rosomak, s katerimi je opremljena poljska vojska, v preteklih operacijah izkazali kot eni najbolj zanesljivih oklepnikov. Zato so zanimivi tudi za Slovensko vojsko,” je dejal slovenski premier.
