Dosedanji črnogorski predsednik Milo Đukanović, ki je v zadnjih treh desetletjih pomembno (so)oblikoval politični parket Črne gore, je v drugem krogu predsedniških volitev moral priznati premoč 36-letnemu ekonomistu Jakovu Milatoviću. Kaj je botrovalo Đukanovićevemu porazu? In kaj čaka črnogorsko politiko v prihodnje?
“Sprejemam to sodbo demokratične javnosti Črne gore. Črni gori želim vse najboljše, novemu predsedniku pa, da bo upravičil zaupanje, ki ga je prejel, in da bo prispeval k nadaljnji demokratični in ekonomski blaginji naše države,” je po navedbah srbske N1 v nedeljo zvečer poraz priznal dolgoletni črnogorski politik Milo Đukanović, ki ga je v drugem krogu predsedniških volitev premagal Jakov Milatović.
61-letni Đukanović, ki je sicer slavil v prvem krogu volitev 19. marca, je v več kot treh desetletjih letih korenito zaznamoval črnogorsko politiko – potem ko je črnogorsko vlado po uvedbi večstrankarskega sistema leta 1991 vodil sedemkrat, se je v nedeljo potegoval za svoj tretji predsedniški mandat, ki v Črni gori traja pet let.
Đukanović je na čelu Demokratske stranke socialistov (DPS) in je eden najbogatejših politikov na Balkanu, navaja STA in dodaja, da je dosedanji predsednik za prenekatere Črnogorce oče naroda. Državo je popeljal v samostojnost leta 2006, dve leti pozneje pa je Črna gora zaprosila za članstvo v EU. Za tem, leta 2017, je država postala še članica zveze Nato.
Jakov Milatović (Marko Djurica/REUTERS)
Dr. Faris Kočan s Centra za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede je za STA ocenil, da je bil Đukanovićev poraz na vidiku že s tem, ko je bil prisiljen v drugi krog predsedniških volitev. Volilci so, tako dr. Kočan, “glasovali po načelu ‘proti’, in ne za Milatovića”. Da je bilo glasovanje v drugem krogu pravzaprav “za” ali “proti” Đukanoviću, je za N1 Beograd ocenila tudi politična analitičarka iz Podgorice Nikoleta Đukanović.
Kot besede analitičarke navaja N1 Beograd, so volilci Đukanoviću poslali jasen signal, da ga ne podpirajo več: “predvsem zaradi manka reforme DPS in politične volje za obračun s člani stranke, ki so najbolj povezani z raznimi korupcijskimi aferami”.
Za primerjavo: na volitvah pred petimi leti je Đukanović slavil že v prvem krogu, takrat je zbral 54-odstotno podporo.
Kot je za STA še povedal dr. Kočan, začetki političnega konca Đukanovića segajo v leti 2019 in 2020, ko je prišlo do protestov proti korupciji v državi in proti zakonu o verski svobodi, s katerim je Đukanović skušal zmanjšati vpliv Srbske pravoslavne cerkve (SPC) na račun konsolidacije črnogorske pravoslavne cerkve. “S tem je odprl Pandorino skrinjico, ki je z Đukanovićem vse bolj nezadovoljno črnogorsko družbo, pa naj bo to zaradi SPC ali korupcije in klientelizma, privedlo do točke, ko je dobila občutek njegove ranljivosti,” je ocenil.
🇲🇪Voters in Montenegro celebrate new president Jakov Milatovic's election victory outside the Cathedral of the Resurrection of Christ in Podgorica, which former president Milo Djukanovic tried to nationalise.pic.twitter.com/3YWkAYIi0J
Da je korupcija v črnogorski politiki problem, v svojih vsakoletnih poročilih med drugim opozarja nevladna organizacija Freedom House s sedežem v Washingtonu. Kritiki Đukanoviću med drugim očitajo tudi stike s skupinami organiziranega kriminala.
Brez “prave moči” že nekaj časa
Đukanović je sicer od leta 2020, ko je njegova DPS izgubila oblast na parlamentarnih volitvah, “brez prave moči, saj je predsedniška funkcija predvsem simbolična”, je za N1 spomnil politolog iz Podgorice Danilo Burzanović. Po njegovem je rezultat predsedniških volitev posledica dveh dejavnikov.
“Prvič, ljudi v Črni gori povezuje močan kolektivistični duh in praviloma podpirajo najmočnejšo stranko. Đukanovićeva DPS je avro neporaženosti izgubila na preteklih volitvah, medtem pa je Milatovićevo Gibanje Evropa zdaj v vzponu in ljudje so seveda glasovali zanj,” je komentiral Burzanović. “In drugič; Milatović je v času, ko je bil minister za gospodarstvo [med letoma 2020 in 2022, op. a.] oblikoval gospodarski načrt, ki se imenuje Evropa zdaj, enako kot njegova stranka. Ta načrt je preusmeril denar iz blagajne zdravstvenega zavarovanja v plače, te so se dvignile – tako minimalna kot povprečna –, zaradi česar je bil ta ukrep izrazito popularen.”
Marko Djurica/REUTERS
Nikoleta Đukanović je za N1 Beograd ocenila celo, da bo Gibanje Evropa zdaj zaradi prenekaterih obljub pridobilo veliko volilcev in bo verjetno imelo odločilno besedo tudi pri oblikovanju nove črnogorske vlade.
Novoizvoljeni črnogorski predsednik Jakov Milatović ima 36 let in je po izobrazbi ekonomist. Po študiju v Podgorici in na Oxfordu je kariero začel v banki Nove Ljubljanske banke v Podgorici, nadaljeval v Deutsche Bank v Frankfurtu, od leta 2014 pa je delal pri Evropski banki za obnovo in razvoj, navaja STA. V Črno goro se je vrnil leta 2020 po volitvah in prevzel gospodarski resor v vladi Zdravka Krivokapića. Na tokratnih predsedniških volitvah so Milatovića podprle prosrbske vladne stranke.
Stevo Vasiljević/REUTERS
Kaj prinaša poraz Đukanovića?
Poraz Đukanovića odpira politični vakuum, znotraj katerega se bosta soočili dve prevladujoči ideji Črne gore, je za STA še ocenil dr. Faris Kočan. “Prva ideja je uradnemu Beogradu naklonjena Črna gora, ki si prizadeva za boljše regionalno sodelovanje in je vpeta v projekt Odprti Balkan, pri čemer v družbenem smislu pomembno vlogo igra Srbska pravoslavna cerkev,” je pojasnil.
Druga ideja pa je po njegovih besedah “liberalna proevropska Črna gora, zavezana evroatlantskemu okviru, ki z uradnim Beogradom sodeluje na enak način kot z drugimi regionalnimi vladami, ter v skladu z modelom etnične heterogenosti ne posega v partikularna vprašanja identitet”. Od trka teh dveh idej bo odvisno, kaj bo poraz Đukanovića pravzaprav pomenil za Črno goro in za regijo, je komentiral.
Stevo Vasiljević/REUTERS
Črnogorci kmalu spet na volišča
Po predsedniških volitvah pa 11. junija dobrega pol milijona volilcev v Črni gori čakajo še (predčasne) parlamentarne volitve. Po porazu Đukanovića na predsedniških volitvah ima njegova DPS le malo možnosti za povratek na oblast, navaja STA.
Črna gora se je v preteklih mesecih, spomnimo, znašla v precej globoki politični in institucionalni krizi, med drugim zato, ker zaradi političnih razprtij niso imenovali manjkajočih ustavnih sodnikov, sodišče pa je bilo posledično blokirano. Zaradi tega je Črni gori – tudi po besedah slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon – grozilo, da skrene z evropske poti.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!