Menu Item
Velika Britanija je pripravljena na spremembo, je danes, potem ko je bil vnovič izvoljen v parlament v svojem okrožju na severu Londona, dejal vodja laburistov Keir Starmer, ki je že postal novi britanski premier. Po začasnih uradnih izidih so na parlamentarnih volitvah namreč prepričljivo zmagali laburisti in bodo v 650-članskem parlamentu zasedli vsaj 412 sedežev. Konservativci s predvidoma 119 poslanci se po 14 letih poslavljajo z oblasti. Aktualni premier Rishi Sunak, ki je priznal poraz svoje stranke in čestital nasledniku, je napovedal umik s čela konservativcev.
“Sprememba se začenja tu, ker je to vaša demokracija, vaša skupnost in vaša prihodnost. Vi ste glasovali, zdaj je čas, da mi začnemo delo,” je dejal vodja laburistov Keir Starmer, ki je že postal novi britanski premier.
Hud poraz konservativcev
Uradni izidi, ki kapljajo iz posameznih volilnih enot, so v večini potrdili napovedi vzporednih volitev. Za zdaj morajo zmagovalca razglasiti le še v dveh enotah. Laburisti so si zaenkrat zagotovili najmanj 412 poslancev, kar je 211 več kot na predhodnih volitvah leta 2019. Konservativci so jih izgubili 250 in jih bodo glede na trenutne izide zasedli 121, poroča britanski BBC. Medtem ko je poraz konservativcev najhujši v njihovi sodobni zgodovini, je zmaga laburistov – prva po letu 2005 – velika, ne pa rekordna.
Stranki je uspelo pridobiti nazaj glasove nekdaj tradicionalno laburističnih okrožij zlasti na severu države, ki so jih ob posledicah brexita začasno premamile obljube konservativcev, kljub nekaterim napovedim anket pa njen rezultat ni presegel zmage, ki so jo s 418 poslanci pod vodstvom Tonyja Blaira dosegli leta 1997. Vodja laburistov Starmer je, potem ko je postalo tudi uradno znano, da imajo večino, dejal, da s tem sprejemajo veliko odgovornost, njihova naloga pa bo prenoviti državo. “Politika mora spet postati javna služba,” je povedal in po poročanju BBC dodal: “Uspelo nam je.”
Obenem sta tradicionalno prevladujoči stranki v britanski politiki skupno osvojili manj kot 60 odstotkov vseh glasov – laburisti 34, konservativci pa 24 odstotkov -, kar je najmanjši delež na katerihkoli volitvah po letu 1923, ko so se laburisti uveljavili kot glavna opozicijska stranka, je za BBC izpostavil strokovnjak za volilne napovedi John Curtice.
Sunak Starmerju takoj čestital za zmago
Premier Sunak, ki je bil znova izvoljen v parlament v okrožju Richmond na severu Anglije, je medtem že priznal hud poraz svoje stranke, ki je na volitvah leta 2019 zasedla 365 sedežev. Med drugim poslanskih sedežev ni uspelo ubraniti več vidnim članom stranke. “Laburistična stranka je na teh volitvah zmagala, odločitev Britancev je jasna, sam pa sprejemam odgovornost za poraz,” je dejal odhajajoči premier, ki je zjutraj že poklical Starmerja in mu čestital za zmago.
Med tistimi konservativci, ki jih v parlamentu ne bo več, sta tudi dosedanji obrambni minister Grant Shapps in Penny Mordaunt, ki je bila v preteklosti kandidatka za vodjo stranke. Sedež v parlamentu je izgubila tudi nekdanja konservativna premierka Liz Truss, ki je oktobra 2022 po 44 dneh na položaju odstopila, kar je najkrajši mandat kateregakoli britanskega premierja oziroma premierke. Na položaju jo je zamenjal zdaj že odhajajoči Sunak. Po porazu je že priznala, da očitno niso dovolj uresničili politik, ki jih ljudje želijo. Tako jim po njenih besedah ni uspelo ohraniti nizkih davkov ali zmanjšati priseljevanja.
Na tokratnih volitvah za britanski parlament so na tretjem mestu liberalni demokrati, ki naj bi zasedli 71 sedežev, torej kar 63 več kot v predhodnem mandatu. Njihov vodja Ed Davey je to pozdravil kot najboljši izid stoletja. Zgodovinskega rezultata se veselijo tudi v desni populistični stranki Reform UK, ki je dobila štiri sedeže. Ker na zadnjih volitvah niso dobili nobenega poslanca, je to uspeh, čeprav so jim jih ankete napovedovale celo 13. Poslanski sedež je v osmem poskusu osvojil tudi njen vodja Nigel Farage, ki je bil glavni pobudnik brexita. Zanje je glasovalo bistveno več volilcev kot leta 2019, okrog 14 odstotkov, zaradi česar je stranka po poročanju BBC že kritizirala večinski sistem, v katerem se podpora v sedežih ne odrazi proporcionalno. Liberalni demokrati so tako denimo ob manjšem deležu glasov, 12 odstotkih, zasedli bistveno več sedežev.
Podobno so štiri poslance osvojili Zeleni, ki so imeli doslej v parlamentu enega predstavnika. Sovoditeljica stranke Carla Denyer se je veselila zmage v osrednji volilni enoti v Bristolu. Da so se volilci pripravljeni vse bolj obračati na politike izven osrednjih strank, kaže tudi uspeh številnih neodvisnih kandidatov, ki jih bo v spodnjem domu britanskega parlamenta največ doslej. Med njimi so številni, ki so svojo kampanjo vodili na propalestinskih stališčih in v svojih enotah porazili kandidate laburistov.
V parlament se je kot neodvisnemu kandidatu uspelo prebiti tudi nekdanjemu vodji laburistov Jeremyju Corbynu, ki ga je Starmer nasledil na čelu stranke. Politični veteran levega krila stranke bi bil po poročanju AFP lahko v novem mandatu trn v peti nove vlade.
Največja severnoirska stranka v nacionalnem parlamentu je medtem prvič postala Sinn Fein, ki si prizadeva z ponovno združitev z Irsko. Obdržala bo svojih dosedanjih sedem poslancev, medtem ko je Demokratska unionistična stranka (DUP) izgubila tri in jih bo po novem imela pet.
Ni pa štetje glasov prineslo dobrih novic za Škotsko nacionalno stranko (SNP), ki je zmagala le v osmih volilnih okrožjih od 57 na Škotskem, medtem ko je bila doslej z 48 poslanci tretja največja stranka v parlamentu. V tem delu Velike Britanije so dominantna sila znova postali laburisti, ki so bili tam prevladujoči že do leta 2010. Gre za velik udarec tudi za prizadevanja stranke za vnovičen referendum o neodvisnosti.
Sunak napovedal umik
Rishi Sunak, ki je položaj predsednika vlade opravljal od jeseni 2022, je po porazu svoje stranke napovedal umik z njenega čela in prevzel odgovornost za slab rezultat. Kot je v nagovoru pred rezidenco na Downing Streetu 10 dejal Sunak, je posvetil služenju na položaju predsednika vlade vse, kar je lahko, a ljudje so poslali jasen signal, da se mora vlada zamenjati. S čela stranke konservativcev bo odstopil, ko bo urejeno vse potrebno za izbiro njegovega naslednika.
Zagotovil je, da je bila njegova najpomembnejša naloga na premierskem položaju, da gospodarstvu povrne stabilnost, pohvalil je tudi dosežke konservativcev v 14 letih vladanja. Prepričan je, da je država ob padcu inflacije in vračanju rasti danes močnejša kot leta 2010, ko so vlado prevzeli torijci. Poklonil se je še svojemu nasledniku Keiru Starmerju, češ da sta resda nastopala kot nasprotnika, a ga spoštuje kot “dostojnega, javni službi predanega človeka”. Po čestitkah novemu zmagovalcu je Sunak odšel v Buckinghamsko palačo h kralju Karlu III. in predal odstopno izjavo. Kralj je nato sprejel Starmerja in mu predal premierski položaj. Starmer je za tem podal na Downing Streetu ljudstvo prvič nagovoril kot novi premier. V nagovoru pred svojo novo rezidenco na Downing Street 10 je obljubil, da bodo vlada prenove, ki se bo nemudoma lotila sprememb in služila vsem državljanom.
Britanci člane parlamenta volijo po večinskem sistemu, za osvojitev večine v parlamentu je potrebna zmaga v 326 okrožjih. Volitev se je sicer udeležilo nekaj manj kot 60 odstotkov od 48 milijonov registriranih volilcev, sedem odstotnih točk manj kot pred petimi leti.
EU je Starmerju čestitala za zmago na volitvah. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je sporočil, da se veseli sodelovanja, EU in Veliko Britanijo pa je označil za ključni partnerici. Čestitke Starmerju namenjajo tudi drugi svetovni voditelji, medtem ko so iz Kremlja sporočili, da niso optimistični. “Kakor lahko razberemo iz njihovih prejšnjih izjav, niso naklonjeni nikakršni prožnosti ali ustvarjalnosti pri normalizaciji dvostranskih rusko-britanskih odnosov,” je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje