Von der Leyen zagotavlja, da bo EU financirala Ukrajino naslednji dve leti

EU bo pokrila finančne potrebe Ukrajine za prihodnji dve leti, je danes v Evropskem parlamentu v Bruslju zagotovila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Najbolj učinkovit način za to je po njenem mnenju uporaba zamrznjenega ruskega premoženja. Drugi dve možnosti sta zadolževanje EU ali pa zadolževanje posameznih članic.

Von der Leyen je v današnji razpravi z evroposlanci o oktobrskem vrhu EU pozdravila zavezo voditeljev članic, da bo unija pokrila finančne potrebe Ukrajine za leti 2026 in 2027, ki znašajo okoli 60 milijard dolarjev (52 milijard evrov).

"Jasno je, da bomo to storili in da bomo pokrili finančne potrebe Ukrajine za prihodnji dve leti," je zagotovila. Zato po njenih besedah zdaj z Belgijo, kjer je shranjenega večina od okoli 200 milijard evrov v okviru sankcij zamrznjenega ruskega premoženja, in vsemi drugimi državami članicami razpravljajo o možnostih, kako zagotoviti sredstva za finančno podporo Kijevu. K pripravi možnosti so komisijo pozvali tudi voditelji članic.

Po besedah von der Leyen obstajajo tri možnosti. Prva je, da bi se na kapitalskih trgih zadolžila EU, druga pa, da bi se na kapitalskih trgih zadolžile države članice. Tretja možnost je uporaba zamrznjenega ruskega premoženja za posojilo Ukrajini. Tega bi Ukrajina vrnila, če bi ji Rusija povrnila vojno škodo, je povedala predsednica komisije.

"To je najbolj učinkovit način za ohranitev obrambe Ukrajine in njenega gospodarstva. To pa je tudi najbolj jasen način, da bo Rusija razumela, da čas ni na njeni strani," je o tretji možnosti dejala predsednica komisije.

Ob tem je napovedala, da bo Evropska komisija še danes Kijevu izplačala nadaljnjih šest milijard evrov pomoči. O možnostih za nadaljnjo finančno podporo, ki jih Bruselj še pripravlja, bodo voditelji znova razpravljali na decembrskem vrhu EU, ko naj bi tudi sprejeli odločitev. Že danes pa imajo to temo na dnevnem redu finančni ministri držav članic.

Nordijske in baltske države obljubile 430 milijonov evrov vojaške pomoči

Nordijske in baltske države bodo k shemi za nakup ameriškega orožja za Ukrajino prispevale 430 milijonov evrov, so danes v skupni izjavi napovedale Finska, Danska, Islandija, Estonija, Latvija, Litva, Norveška in Švedska. Sredstva bodo namenjena za vojaško opremo in strelivo v skladu z Natovim seznamom prednostnih zahtev Ukrajine (PURL)

Mehanizem PURL, ki sta ga julija sprožila ameriški predsednik Donald Trump in generalni sekretar Nata Mark Rutte, omogoča nakup ameriških zalog orožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pobuda predvideva prodajo orožja in streliva, izdelanega v ZDA, evropskim državam in Kanadi, te pa jih nato lahko predajo Ukrajini.