"Vprašanje, zakaj sem preživel, me bo spremljalo vse življenje"

Za Peta Carletona, poslovneža in pogostega potnika iz Minnesote, je bil 17. februar letos povsem običajen dan. Na letališču je opravil varnostni pregled, napolnil plastenko z vodo in se vkrcal na letalo družbe Delta Airlines proti Torontu. Našel je sedež ob oknu in si nadel slušalke, kot že velikokrat prej. Po okoli 90 minutah mirnega poleta pa se je zanj rutinska pot nenadoma spremenila v boj za preživetje.

Ko se je letalo začelo približevati pristajalni stezi, se je začelo močno tresti. Carleton je začutil, da nekaj ni v redu. Podvozje letala je ob dotiku s stezo odpovedalo, trup je zdrsel po stezi, del letala se je odlomil, kabina pa se je po silovitem trku ustavila obrnjena na glavo.

Potniki so obviseli pripeti in obrnjeni na glavo, kmalu so na zunanjem delu letala izbruhnili plameni. Carleton pravi, da je ogenj prva stvar, ki se je spominja, ob tem pa nesrečo opisuje z besedami: "Bilo je, kot da bi trčili v tono opek."

Potniki so takoj po trku začeli reševati drug drugega, Carletonu je s sedeža pomagal neznanec na sosednjem sedežu. Ob padcu na tla se je močno udaril. Kljub paniki, ki je zavladala zaradi ognjenih zubljev, so si potniki pomagali, odprli so zasilne izhode in se prebijali preko torb, nahrbtnikov in kovčkov.

Medtem ko je Carleton skušal priti do izhoda, je začelo v kabino pritekati letalsko gorivo, zato je bil kmalu povsem prepojen. Ko je končno zapustil razbitino, je videl, kako je le nekaj trenutkov za tem del letala eksplodiral, gasilca, ki sta gasila ogenj, sta še zadnji trenutek odskočila.

Ponesrečenci so nato na pristajalni stezi počakali, da so jim na pomoč prišli reševalci in policisti ter osebje letalske družbe. "Vsi so nas samo gledali in niso mogli verjeti svojim očem," se spominja Carleton.

Ko je prispel v hotel, se je večkrat oprhal, da bi iz sebe spravil vonj po letalskem gorivu, kar se je izkazalo kot zelo težka in trdovratna naloga. Čeprav je v nesreči izgubil vse osebne stvari, mu je bilo najpomembnejše, da se je lahko slišal z družino v ZDA in ji sporočil, da je z njim vse v redu in da jim ni treba skrbeti.

Po poročanju CNN je letalska družba Delta kasneje potnikom izplačala odškodnino, vzrok nesreče pa za zdaj ostaja še vedno nepojasnjen. Preiskavo, ki še poteka, vodijo kanadske oblasti. Iz Dela Airlines so sporočili, da je varnost potnikov njihova prednostna naloga, do zaključka preiskave pa nesreče letala ne bodo uradno komentirali. Na sodišča naj bi sicer več potnikov vložilo tožbo proti omenjeni letalski družbi.

Carleton je sicer nesrečo preživel brez hujših telesnih poškodb, a kot pravi, se slabo leto po nesreči sooča z velikimi psihološkimi težavami. Večkrat ima panične napade, slabo spi, zelo strah ga je letenja, ki ga je bil prej zelo vajen.

Ob tem ga zimsko vreme v Minneapolisu – glavnem mestu zvezne države Minnesota – spominja na prizore s pristajalne steze tistega usodnega dne. Ponoči se pogosto zbuja zaradi morastih sanj, saj sanja ogenj, in padec letala. Pogosto se zbuja tudi z občutkom zmede, kot da ne bi vedel, kje je in kaj počne.

"Nisem več isti človek, kot sem bil pred nesrečo," je povedal za CNN. A druga priložnost za življenje mu je dala tudi novo upanje in odgovornost. Začel je delati kot prostovoljec, ukvarja se z ohranjanjem divjih živali. To razume kot majhen, a pomemben korak.

Carleton se zaveda, da ga bo vprašanje, zakaj je preživel letalsko nesrečo, spremljalo vse življenje, a ob tem dodaja, da želi vsaj del odgovora poiskati tako, da svetu okoli sebe pomaga in mu nekaj da v zameno.