Vse več držav zamrznilo sirske prošnje za azil. Kaj bo storila Slovenija?

Foto: PROFIMEDIA

Vse več držav po padcu režima sirskega predsednika Bašarja al Asada zaradi negotovih razmer v Siriji napoveduje zamrznitev obravnav sirskih prošenj za azil. Zdaj so se jim pridružile še Italija, Hrvaška in Velika Britanija. Na odgovor notranjega ministrstva, ali bo Slovenija sprejela podoben ukrep, N1 še čaka. Bruselj je medtem članice Unije pozval, naj pri obravnavi sirskih prošenj za azil upoštevajo pravila EU.

Po nedavnem padcu režima sirskega predsednika Bašarja al Asada se zaradi negotovih razmer v Siriji vse več držav odloča za zamrznitev obravnav sirskih prošenj za azil.

Italija je odločitev o zamrznitvi obravnave prošenj za azil objavila v ponedeljek zvečer. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je danes pojasnil, da je ta odločitev začasna. “Vlada se je odločila začasno ustaviti prošnje za azil, ker je treba razumeti, kaj se dogaja,” je dejal na televiziji Rai3 in dodal, da še naprej spremljajo razmere.

Po njegovih besedah zdaj, ko je državljanske vojne v Siriji konec, ni nevarnosti, da bi v Italiji prišlo do nezakonitega migracijskega toka iz Sirije ali terorizma, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Obravnavanje prošenj za azil sirskih državljanov je začasno ustavila tudi Hrvaška, je v ponedeljek povedal hrvaški notranji minister Davor Božinović. “Notranje ministrstvo je pristojnim službam naročilo, da tudi mi začasno ustavljamo obravnavo prošenj za azil sirskih državljanov, dokler ne bo odločitve glede tega na ravni EU,” je pojasnil novinarjem po poročanju hrvaških medijev.

“Vsi upamo, da bodo razmere v Siriji omogočile, da se Sirci vrnejo v domovino, kar je po mojem mnenju v interesu vseh,” je še dejal Božinović.

Odločanje o azilu za sirske državljane je v ponedeljek ustavilo tudi Združeno kraljestvo. “Ne moremo presojati o prošnji za azil, če je država, iz katere bežijo, tako nemirna, in če je režim, pred katerim so pobegnili, izginil,” je danes za BBC Radio 4 povedala Angela Eagle z britanskega notranjega ministrstva. Je pa poudarila, da London za zdaj ne načrtuje deportacij v Sirijo, saj so razmere tam spremenljive.

Zamrznitev obravnav sirskih prošenj za azil so pred tem v ponedeljek med drugim napovedale Avstrija, Nemčija, Švedska, Danska, Norveška ter Francija.

Ali bo podoben ukrep sprejela tudi Slovenija, smo vprašali tudi notranje ministrstvo, a za zdaj odgovora še nismo prejeli.

Bruselj: Članice Unije morajo upoštevati pravila EU

Evropska komisija je sicer danes članice Unije opozorila, da morajo pri obravnavi prošenj za azil upoštevati pravila EU.

“Odločanje o prošnjah za azil je v pristojnosti držav članic. Vendar pa je pomembno tudi, da pri sprejemanju odločitev upoštevajo pravila EU na tem področju,” je danes dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Stefan de Keersmaecker. Poudaril je še, da je treba vsako prošnjo obravnavati posebej.

Evropska zakonodaja sicer v primeru sprememb položaja v državi, iz katere prihaja prosilec, članicam omogoča preložitev obravnave. To morajo zaključiti v šestih mesecih od vložitve prošnje, pri čemer lahko to obdobje podaljšajo za največ devet mesecev. V primeru ponovne ocene razmer v državi izvora lahko odložijo tudi zaključek obravnave. Razmere lahko preučijo na vsakih šest mesecev, vendar pa tudi v tem primeru azilni postopek lahko traja največ 21 mesecev, je pojasnil de Keersmaecker.

Ob tem je opozoril, da se v Siriji, kjer so v nedeljo uporniške skupine strmoglavile režim predsednika Asada, razmere zelo hitro spreminjajo in da jih je treba zato pozorno spremljati.

Ponovil je, da po mnenju komisije trenutno razmere ne omogočajo prostovoljnega, varnega in dostojnega vračanja v državo v skladu s standardi urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR). Ta je danes v luči nestabilnih razmer v Siriji znova posvaril pred morebitnimi deportacijami sirskih beguncev.

Predstavnica UNHCR Shabia Mantoo je dejala, da nobenega prosilca za azil ne bi smeli na silo vrniti v državo izvora, kar velja tudi za begunce iz Sirije. Država je namreč kljub padcu režima še vedno nestabilna – po podatkih ZN je bilo samo od konca novembra v Siriji notranje razseljenih več kot milijon ljudi.

“Sircem mora biti še naprej omogočeno, da zaprosijo za azil v drugih državah, te prošnje pa je treba obravnavati posamično,” je še poudarila Mantoo.

O posledicah padca Asadovega režima za notranjo varnost EU in področje migracij bodo v četrtek po napovedih razpravljali notranji ministri držav članic, dogajanje v Siriji pa bo tudi ena od osrednjih tem zasedanja zunanjih ministrov naslednji ponedeljek. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas bo sicer o tem že danes ob 17. uri razpravljala s člani odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve.