V EU je bil dosežen dogovor o novi zakonodaji, ki bo uporabnikom omogočila večji nadzor nad tem, kako veliki tehnološki koncerni in druga podjetja uporabljajo njihove podatke.
Predstavniki držav članic EU in Evropskega parlamenta so danes dosegli dogovor glede nove zakonodaje, ki bo uporabnikom omogočila večji nadzor nad tem, kako veliki tehnološki koncerni in druga podjetja uporabljajo njihove podatke. Veljati naj bi začela leta 2025.
V skladu z zakonom o podatkih naj bi bila izmenjava podatkov med potrošniki in podjetji kot tudi z drugimi podjetji bolj enostavna. Doslej so namreč podatki o uporabnikih ostali v rokah podjetij in imeli so malo možnosti, da bi dobili dostop do njih.
Nova pravila vključujejo tudi zaščitne ukrepe proti nezakonitemu prenosu podatkov s strani ponudnikov storitev v oblaku in olajšujejo zamenjavo ponudnikov storitev obdelave podatkov, je v sporočilu za javnost zapisal Svet EU.
Po besedah švedskega ministra za javno upravo Erika Slottnerja bo zakon pospešil digitalno preobrazbo EU: “Ko bo zakon o podatkih začel veljati, bo sprostil gospodarski in družbeni potencial podatkov in tehnologij ter prispeval k notranjemu trgu podatkov. Okrepil bo enotni trg in omogočil prost pretok podatkov v EU in med panogami v korist državljanov in podjetij.”
Po besedah evropskega komisarja za industrijo Thierryja Bretona gre za mejnik pri preoblikovanju digitalnega prostora. “Smo na poti do uspešnega podatkovnega gospodarstva EU, ki je inovativno in odprto – pod našimi pogoji,” je dodal.
Evropska komisija je predlog zakona o podatkih predstavila lani. Kot je takrat sporočila, bo ljudem in podjetjem omogočil večji nadzor nad podatki, ki jih tvorijo sodobne naprave – od pametnih telefonov do industrijskih robotov. Potrošniki se bodo lahko odločili, kdo lahko uporablja te podatke in v kakšnem obsegu. Zakon velja kot dopolnitev splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR).
Eden od ciljev je olajšati preklapljanje med ponudniki storitev za obdelavo podatkov. Za to bodo morala podjetja razviti ustrezne standarde. Poleg tega naj bi ponudnikom oblakov, kot so Amazon Web Services (AWS), Microsoft ali Google, otežil prenos podatkov v države zunaj EU.
Eno od spornih področij zakona o podatkih je možnost prisilnega razkritja poslovnih skrivnosti, ko uporabniki delijo podatke, ki jih ustvarijo njihove naprave in programi, s tretjimi osebami. Številne korporacije so to javno kritizirale, posledično so v zakon zapisali določbo, po kateri lahko proizvajalci naprav zavrnejo objavo podatkov, če obstajajo izjemne okoliščine, ki bi povzročile “resno in nepopravljivo gospodarsko škodo”.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje