Začaran krog: otroci imajo težave zaradi zaslonov, v stiski pa se zatekajo prav tja

Pri otrocih, ki preživijo preveč čas pred zasloni, je verjetnost, da bodo razvili čustvene in vedenjske težave, večja. In prav te težave jih lahko spodbudijo k nadaljnjemu umiku v digitalni svet, kaže nova študija.

Skrb, da bi lahko čas, preživet pred zasloni, slabo vplival na počutje otrok, je med starši in delujočimi v izobraževalnem sistemu prisotna že dlje časa. Ker so pametni telefoni, tablični računalniki in igralne naprave vse bolj normaliziran del vsakodnevnega življenja, pa starši vse težje postavljajo meje.

Najnovejša študija, v katero so zajeli skoraj 293.000 otrok, je osredotočena točno na vprašanje, kako preveč časa pred zaslonom vpliva na razpoloženje in vedenje otrok, pa tudi na to, kako lahko starši ukrepajo.

Eden od avtorjev študije, sicer pa izredni profesor na univerzi Queensland v Avstraliji Michael Noetel, poudarja, da otroci danes naprave uporabljajo za vse – za zabavo, za delanje domačih nalog in tudi za socializiranje s prijatelji.

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Psychological Bulletin, se osredotoča na otroke, stare 10 let ali manj. Sledili so njihovi uporabi družbenih omrežij, igranju videoiger, gledanju televizije in delanju domačih nalog na računalniku ali drugih napravah. Pri tem so merili pojavljanje agresije, tesnobe in nizke samozavesti.

Raziskovalci so ugotovili, da so otroci, ki pogosteje uporabljajo zaslon, izpostavljeni večjemu tveganju za izražanje problemov navzven (eksternalizacija) – to so med drugim udarci, brce, vpitje, kričanje in izzivanje odraslih. Prav tako se pri njih pogosteje pojavlja ponotranjenje težav (izogibanje konfliktom, umik od drugih ali globoka žalost).

Študija je pokazala tudi skrb vzbujajoče dejstvo, da se ti otroci pogosteje umaknejo v svet zaslonov, saj je to njihov glavni način spopadanja s težavami.

Razlike med deklicami in dečki

Čustvene in vedenjske težave po povečani uporabi zaslonov se pogosteje pojavijo pri dekletih, medtem ko se fantje pogosteje zatekajo v ta svet, da bi ubežali svojim težavam.

Nekatere aktivnosti so glede na izsledke raziskave bolj škodljive kot druge. Študija je odkrila močnejšo povezavo med igranjem iger in čustvenimi oziroma vedenjskimi težavami. A niso odkrili, da bi bila tveganja večja ob izpostavljenosti nasilni vsebini.

Raziskovalci poudarjajo, da sicer ne morejo ignorirati drugih dejavnikov, kot je na primer vzgoja staršev. Ta ima lahko vpliv tako na čas, preživet pred zasloni, in na čustvene ter vedenjske težave.

Rezultati poudarjajo nujo po upravljanju časa, ki ga otroci preživijo pod zasloni. Prav tako so ugotovitve pomagale zastaviti smernice, meni glavna avtorica študije in predavateljica na avstralski univerzi New South Wales Roberta Vasconcellos.

Ob tem izpostavljajo, da se starši ne smejo osredotočati samo na čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni, temveč tudi na kakovost vsebine in naravo interakcij na spletu.

Prav tako je dobro, da otroci čim manj časa porabijo za stvari, ki imajo dokazano večje tveganje – torej že omenjeno igranje igric.