Menu Item
Turški zunanji minister je dejal, da bosta morali Finska in Švedska, če se želita pridružiti Natu, spremeniti svoje zakone. Turčija, ki državama grozi z vetom na priključitev, poudarja, da je to edini način, da bo privolila njihovima prošnjama – priključitev Finske in Švedske mora namreč dovoliti vseh trideset držav članic Nata, tudi Turčija.
Turčija je 13. maja nasprotovala odločitvi Finske in Švedske za priključitev Natu. Po besedah Turčije je razlog to, da Finci in Švedi ščitijo ljudi, povezane s skupinami, ki jih Ankara definira kot teroristične, kot je denimo Kurdska delavska stranka (PKK). Prav tako sta nordijski državi leta 2019 zaustavili izvoz orožja Turčiji.
Vsako širitev zveze Nato mora potrditi vseh 30 držav članic.
Težava je podpora Kurdski delavski stranki
Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je dejal, da bo Turčija, ki je članica Nata že 70 let, z oviranjem priključitve prenehala le, če bosta Finska in Švedska pristali na njene zahteve.
Ankara zahteva, da Švedska in Finska prenehata podpirati Kurdsko delavsko stranko in ostale skupine ter jim preprečita vsakršno zbiranje na njunem ozemlju, zahteva pa tudi izročitev tistih, ki so jih turške oblasti obtožile terorizma. Državi morata prav tako izkazati podporo turškim vojaškim in protiterorističnim operacijam ter ukiniti vse omejitve izvoza turškega orožja.
Finska in Švedska želita rešitev doseči s pogajanji, ostale članice Nata pa verjamejo, da bodo uspeli konflikt s Turčijo – ki ima drugo največjo vojsko v Natu – naposled razrešiti.
Cavusoglu je dejal, da je Turčija finski in švedski delegaciji že izročila dokumente, v katerih so bile zapisane turške zahteve, in da sedaj čaka na odgovor.
Zahteve takšne, da bi posegle v finsko in švedsko zakonodajo
“So naše zahteve neizvedljive? Ne. Hočemo le, da nehajo podpirati teror,” je povedal Cavusogli in dodal, da se Ankara zaveda, da bosta Finska in Švedska za uresničitev zahtev morali spremeniti svoje zakone.
“Povedali so nam tako: ‘ker smo zelo daleč od območij terorja, so naši zakoni pač zasnovani tako’. Potem jih morate pač spremeniti,” je povedal Cavusoglu. “Pravijo, da je terorističnim organizacijam dovoljeno organizirati dogodke in mahati s svojimi zastavami. Potem morajo spremeniti svoje zakone.”
Nordijski državi sta obsodili terorizem in povedali, da sta pripravljeni na dialog s Turčijo.
Po besedah Cavusogluja se z zadevo ukvarja generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, predlagal je tudi pogovore z vsemi tremi državami v Bruslju, toda Ankara v pogovorih ne vidi smisla, dokler se Stockholm in Helsinki ne odzoveta na pisne zahteve Turčije. “Če bomo diskutirali, moramo diskutirati o konkretnih stvareh,” je dejal turški zunanji minister.
Erdoganov predstavnik za stike z javnostmi je za finski medij Helsingin Sanomat povedal, da naj Finska turške zahteve vzame resno. “Finska vlada se mora odločiti, kaj je zanjo bolj pomembno – da se pridruži Natu ali da zaščiti takšne vrste organizacij,” pri čemer se je nanašal na Kurdsko delavsko stranko in podobne skupine, ki jih Ankara označuje za teroristične.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje