Menu Item
Tri države zavezništva Aukus – Avstralija, Velika Britanija in ZDA –, če že ne celotna mednarodna skupnost, si bodo ponedeljek zapomnile kot pomemben dan. Voditelji treh držav so namreč v San Diegu v Kaliforniji predstavili dogovor o načrtu, kako bo Avstralija v prihodnjih letih dobila podmornice na jedrski pogon. Zakaj Avstralija potrebuje tovrstne podmornice? Kako jih bo dobila? In kaj o tem menijo oblasti v Pekingu?
Avstralija začenja projekt, ki bo na področju obrambe največji posamezni v zgodovini države: ob pomoči zavezniških držav iz predlani oblikovane naveze Aukus – torej Velike Britanije in ZDA–, bo Avstralija pridobila podmornice na jedrski pogon. Projekt, v katerega se podaja, jo bo v naslednjih treh desetletjih stal 368 milijard avstralskih dolarjev oziroma dobrih 230 milijard evrov (od tega več milijard že v prihodnjih letih).
Načrt, ki so ga avstralski premier Anthony Albanese, ameriški predsednik Joe Biden in britanski premier Rishi Sunak predstavili v začetku tedna, predvideva, da bo Avstralija vzpostavila floto podmornic na jedrski pogon, ki lahko v nasprotju s konvencionalnimi v globinah morja ostanejo tudi več tednov. Podmornice, ki jih bo pridobila Avstralija, ne bodo opremljene z jedrskim orožjem.
Zakaj si Avstralija želi podmornic na jedrski pogon?
Avstralija naj bi podmornice na jedrski pogon potrebovala zaradi vse večjih napetosti v Južnokitajskem morju, kjer ima Kitajska velik oziroma vse večji vpliv. Tovrstne podmornice bi lahko uporabili tako za napad kot za obrambo, navaja britanski Guardian. Konvencionalne podmornice collins, ki jih Avstralija uporablja trenutno, naj bi po letu 2030 izgubile svojo konkurenčnost.
Po besedah britanskega premierja Sunaka, kot jih navaja Reuters, bodo tri flote podmornic prvič v zgodovini “sodelovale”, da bi “naši oceani ostali svobodni v prihodnjih desetletjih”.
Avstralski predsednik vlade Albanese je ob tem dejal, da podmornice na jedrski pogon za Avstralijo ne bodo predstavljale le velikanskega stroška, temveč bodo med drugim v naslednjih treh desetletjih prinesle okoli 20.000 delovnih mest.
Kaj so se pravzaprav dogovorili voditelji ZDA, Velike Britanije in Avstralije?
Načrt avstralskega pridobivanja podmornic na jedrski pogon predvideva štiri faze. Kot navaja britanski Guardian, prva faza predpostavlja, da se bo avstralsko osebje usposabljalo pri ameriški in britanski mornarici, ameriške podmornice pa bodo prav tako pogosteje obiskovale avstralska pristanišča. Prvi fazi bo sledilo gostovanje ameriških in britanskih podmornic v Avstraliji, nakup do petih ameriških podmornic razreda virginia in razvoj nove vrste podmornice na jedrski pogon – SSN-Aukus. Te podmornice bosta uporabljali tako Avstralija kot Velika Britanija.
Kot še navaja Guardian, bo Avstralija podmornice SSN-Aukus dobila po letu 2040, ladjedelnico za njihovo izdelavo pa bo začela graditi še letos, in sicer v Osbornu v Južni Avstraliji.
Dogovor o podmornicah na jedrski pogon za Avstralijo prav tako predstavlja še en pomemben mejnik: ZDA bodo tehnologijo jedrskega pogona delile prvič po tem, ko so jo v petdesetih letih minulega stoletja predale Veliki Britaniji.
Podmornice na jedrski pogon imajo poleg ZDA in Velike Britanije v lasti še Rusija, Kitajska, Francija in Indija.
Kaj skrbi strokovnjake s področja jedrske oborožitve?
Avstralija je zagotovila, da sama ne bo bogatila urana ali procesirala že uporabljenega goriva podmornic, vendar pa bo upravljala radioaktivne odpadke, ki jih bodo plovila proizvedla.
Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki je v veljavi od leta 1970, pri prenosu jedrskega goriva oziroma določenih jedrskih tehnologij med državami, ki imajo jedrsko orožje, in državami, ki ga nimajo, v nekaterih primerih predvideva izjemo v nadzoru, ki ga izvaja Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA). Kakšna druga država bi lahko, tako Guardian, precedens, ki ga ustvarja Aukus, uporabila za prikrivanje obogatenega urana ali plutonija, ki sta ključna komponenta jedrskega orožja.
Mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje (Ican), ki je pred sedmimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir, je prav tako ocenila, da odločitev Avstralije, da kupi in gradi podmornice na jedrski pogon, predstavlja tveganje za širjenje jedrske oborožitve, v mednarodni skupnosti pa bi bila lahko razumljena kot eden od korakov na poti Avstralije, da pridobi jedrsko orožje.
Kako se je na dogovor odzvala Kitajska? In kaj pravijo v Rusiji?
Kitajska je načrt zavezništva Aukus precej ostro kritizirala – kitajsko predstavništvo pri Združenih narodih je sporočilo, da načrt predstavlja tveganje za širjenje jedrske oborožitve, da spodbuja oboroževalno tekmo ter spodkopava mir in stabilnost.
Tajvan, ki je s Pekingom v sporu, pa je, pričakovano, dogovor Aukusa pozdravil, saj da bo pripomogel v boju zoper “avtoritarno ekspanzijo” v regiji.
Načrt zavezništva Aukus je medtem poskrbel tudi za dvignjene obrvi v Moskvi. “Anglosaksonski svet z oblikovanjem struktur, kot je Aukus, in s širjenjem Natove vojaške infrastrukture v Azijo resno stavi na dolgoletno konfrontacijo” v regiji, je po navedbah STA sporočil ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov.
Oblikovanje zavezništva Aukus je jeseni leta 2021 še posebej razburilo Pariz. Avstralija je namreč takrat preklicala naročilo konvencionalnih francoskih podmornic, težko več deset milijard evrov, zaradi česar je med Canberro in Parizom kar precej završalo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje