Telekom Srbija bo za šest let predvajanja tekem angleške Premier lige skupno odštel 600 milijonov evrov. Strokovnjaki opozarjajo, da je cena za prenos tekem neprimerno višja od siceršnjih cen in kaže na politične razsežnosti posla, za katerimi naj bi stal predsednik Srbije Aleksandar Vučić.
Kot smo poročali, je Telekom Srbija sklenil pogodbo o nakupu televizijskih pravic za prenos tekem angleške Premier lige na kanalu Arena Sport. Od naslednjega leta naprej (to je sezona 2022/23) bo za sezono odštel 100 milijonov evrov, ker je odkupil pravice za šest sezon pa bo zanje skupno odštel 600 milijonov evrov. Kot je poročal srbski spletni portal Danas, je srbski Telekom plačal tudi 200 milijonov evrov predujma, namesto da bi zagotovil bančno garancijo, kar naj bi sicer bilo običajno pri tovrstnih transakcijah.
Ob višini zneska so mnogi v Srbiji, pa tudi širše, zastrigli z ušesi. Takšna vsota namreč za tovrsten odkup pravic ni običajna. Kot je poročal portal Danas, je denimo kanal Sport klub, ki je del United Group, v zadnjih treh letih (od leta 2019 do 2022) za pravice plačal 10-krat nižji znesek, pa so bile tekme predvajane na istem trgu, kot jih bo v prihodnje predvajal Telekom Srbija.
Direktor Sport kluba Nemanja Simeunović je za portal Danas povedal, da je Sport klub v omenjenem obdobju za pravice do predvajanja nogometnih tekem plačal 12 milijonov evrov na leto.
Francija na leto plačala 40 milijonov evrov
“Nemogoče je, da bi bila ta nova cena donosna, ker so države z veliko več prebivalci in uporabniki, ki plačujejo precej višjo ceno naročnine, za pravice do Premier lige plačale nekajkrat manj kot Telekom. Nemčija, Avstrija in Švica so skupaj plačevale 25 milijonov evrov na leto. Francija, ki je najdražja na tem območju, je plačala 40 milijonov evrov. Mislim, da bo Telekom kot državno podjetje moral razložiti, zakaj so za predvajanje nogometne lige plačali nepredstavljivo visoko ceno, še posebej, ker za ceno ne more biti ustreznih ekonomskih izračunov ali komercialne podlage,” je povedal Simeunović.
Kanal Arena Sport bo sicer na leto predvajal vseh 380 tekem, kar je nekoliko več od števila prenosov v preteklih letih, pravice pa je Telekom Srbija odkupil za območje nekdanje Jugoslavije. Po poročanju portala Danas, to pomeni, da pravice za prenos v šest držav nekdanje Jugoslavije stanejo približno 260.000 evrov na igro. Na portalu so navedli tudi primerjavo, da pravice za prenos tekem na Češkem in Slovaškem stanejo približno osem milijonov evrov na leto.
Lahko bi kupili kar nogometni klub
Nekateri so denimo opazili, da bi za ta denar Telekom Srbija lahko kupil kar nogometni klub, ki igra v Premier League, in nato služil s televizijskimi pravicami. Sedmi klub po vrednosti v omenjeni ligi je po poročanju portala Everton, ki je ocenjen na dobrih 464 milijonov evrov.
Telekom Srbija: To je del strategije
V srbskem Telekomu so za Danas povedali, da o znesku zaradi poslovnih skrivnosti ne morejo govoriti, naložbo pa naj bi financirali iz lastnih sredstev. “Gre za poslovno potezo, ki bo prinesla rast števila uporabnikov skupine Telekom Srbija in s tem vplivala na povečanje prihodkov in dobička. Pričakujemo, da bodo skupni dodatni prihodki v naslednjih sedmih letih višji od 1,2 milijarde evrov. To je del strategije oblikovanja Telekoma Srbija kot vodilnega telekomunikacijskega podjetja v regiji. Eden najpomembnejših delov te strategije je bila krepitev športnih kanalov Arene,” so zapisali v Telekomu.
Telekom Srbija sicer posluje z izgubo. V prejšnjih mesecih so odkupili pravice do italijanske Serie A ter francoske in španske lige, že od prej pa so lastnik pravic do predvajanja tekem Lige prvakov in Lige Evrope, v kar so po poročanju portala Danas vložili znatna finančna sredstva. Poslovno poročilo za lansko leto navaja, da bo ta segment donosen do leta 2023, med drugim tudi zaradi prodaje programov Arena in drugih kanalov kabelskim distributerjem v nekdanji Jugoslaviji. Ni znano, kako bo na to vplivala cena nakupa pravic za Premier ligo.
Telekomove naložbe so po poročanju portala Danas v prejšnjih dveh ali treh letih povečale njihov dolg na 1,4 milijarde evrov, medtem ko je neto dolg le nekoliko nižji, in sicer 1,36 milijarde evrov.
Arena Sport je imela leta 2020 2,4 milijona uporabnikov, kar je 3,3 odstotka več kot leto prej. Največ jih je bilo v Srbiji 950.000, nato v BiH 825.000, na Hrvaškem 400.000, v severni Makedoniji 135.000 in v Črni gori 80.000.
“V državah, ki imajo zakone, bi bil ta nakup predmet preiskave”
Ekonomisti in drugi deležniki so medtem opozorili, da je cena previsoka za to, da bi bila donosna. Profesor na ekonomski fakulteti v Beogradu Goran Radosavljević je denimo poudaril, da bi bilo sicer treba opraviti izračune, vendar 100 milijonov evrov za 380 tekem pomeni, da bi morali zagotoviti za skoraj 300 tisoč evrov oglasov na tekmo.
Po njegovih besedah je sicer treba vzeti v obzir, da niso vse tekme za publiko enako zanimive. “Vprašanje je, ali je dovolj podjetij, ki bi lahko plačevala za oglaševanje. Dosedanji nakupi drago plačanih kabelskih operaterjev so se izkazali za nedonosne. Dolg je ogromen,” je opozoril.
“V državah, ki imajo zakone in ustanove, bi bil ta nakup zagotovo predmet preiskave. Vsaka nenavadno nizka in nenavadno visoka transakcija spada pod nadzor Komisije za varstvo konkurence. Še posebej, če je v igri državno podjetje, potem morajo delovati tudi za druge institucije, na primer Državna revizijska komisija,” je poudaril.
Kaj to pomeni za Slovence?
Direktor agencije Sport Media Focus Tomaž Ambrožič je na Twitterju opozoril, da bodo po tej računici pravice za prenos tekem Premier lige v Slovenijo stale 15 milijonov evrov na sezono. “Kdo bo to plačal? Operaterji, naročniki? Hvala bogu, da zelo verjetno to ne bomo slovenski davkoplačevalci, pač pa srbski,” je ob tem zapisal.
Po njegovih besedah je Arena Sport trenutno na voljo dobri polovici telekomunikacijskih naročnikov v Sloveniji. Če bi bil kanal na voljo vsem 600 tisoč gospodinjstvom v Sloveniji, bi to pomenilo dodaten strošek vsaj 2 evra mesečno za vsakega naročnika in to brez stroškov za ostale pravice, s katerimi razpolaga ponudnik. Kot je še dodal Amrbožič, je cena televizijskih pravic za slovensko ligo brez stroška televizijske produkcije letos dosegla “rekordno raven za slovenski trg” v višini približno 800 tisoč evrov na sezono, “kar sedaj izgleda smešno v primerjavi s približno 15 milijoni evrov, kolikor bo Arena Sport odštela za Premier ligo za slovenski trg”.
Nakup “političen”
Mnogi v nakupu Telekom Slovenija vidijo politične razsežnosti. Profesor na tehnološko-metalurški fakulteti v Beogradu in član Znanstvenega združenja ekonomistov Petar Đukić je ocenil, da v resničnem zasebnem sektorju do takšnega posla ne bi prišlo. “Tudi, če javni sektor ne bi bil direktno povezan s političnim vodstvom, se to ne bi zgodilo. Zdaj lahko v javnem sektorju pričakujemo vse. V tem primeru me ne skrbi toliko odliv sredstev, kot dejstvo, da Telekom, ki je bil po bilancah lani v krizi, v športni program vlaga več kot pol milijarde evrov. To se mi zdi bolj politična kot tržna rešitev,” je ocenil.
Nekateri so poudarjali, da je zaradi same netransparentnosti posla težko oceniti, ali je ta dober ali slab. “V naših državnih podjetjih je uveljavljena praksa, da uprave računov ne oddajajo javnosti. Ni analiz, na podlagi katerih izvajajo velike naložbe, kakšni bodo kratkoročni in dolgoročni učinki teh naložb. Ne moremo uganiti, ali je ta znesek visok ali majhen,” je povedal profesor na fakulteti Futura Božo Drašković.
“Gre za delniško družbo, v kateri ima delnice nekaj milijonov državljanov. Pritisniti bi morali na državo, da Telekom postane javna delniška družba na borzi in da imajo ljudje boljši nadzor nad poslovanjem. Zdi se, da je večina potez politične narave in ne tržne v korist podjetja,” je poudaril ekonomist Milan Kovačević.
Vučić okrivil Šolaka in Đilasa
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je za medije komentiral, da “tisti, ki kritizirajo Telekom, ne vedo, kolikšna je cena pravic za prenos Premier lige. Pravijo, kakšna je cena, zakaj je tako visoka ne glede na to, kako visoka je, a ne vedo natančno, koliko denarja je bilo izplačanega,” je povedal.
Po njegovih besedah je cena tako visoka zato, ker sta njegov politični nasprotnik Dragan Đilas in ustanovitelj ter predsednik svetovalnega odbora United Group Dragan Šolak v prvem krogu ponudb za iste pravice Premier lige ponudila več.
“Toliko da veste, da sta v prvem krogu ponudila več denarja – potem v drugem krogu nista ponudila več denarja in je posel propadel. Propadlo je več denarja in zdaj je Vučić kriv … in naj bo tako, jaz sem kriv,” je dejal srbski predsednik.
Telekomu navodila iz “Vučićevega kabineta”
Direktor Newsmax Adria Slobodan Georgiev je za portal Danas zatrdil, da “vse, kar počne Telekom, prihaja iz Vučićevega kabineta” in da gre za “državno službo”. Po njegovih besedah Telekom le nadaljuje pot, ki jo je začel leta 2018, ko je na čelo Telekoma sedel Vlado Lučić.
“Cilj tega pa sta razkrila tudi sam Telekom in Vučić: umakniti United Media s srbskega trga. Na tem trdo delajo in s to pridobitvijo se ne bodo ustavili,” je poudaril Georgiev. Meni, da je splošni cilj nakupa ta, da v Srbiji ne bi bilo medijev, ki niso pod Vučićevim nadzorom.
“Po mojem mnenju to, kar se počne, nima poslovne utemeljitve in ne služi izboljšanju storitev ali izboljšanju medijskega trga. Nasprotno: vse to služi za razvrednotenje vsakega najmanjšega novinarstva v Srbiji,” je zaključil.
Uničiti konkurenco
Tudi odvetnik in nekdanji pooblaščenec za informacije javnega značaja Rodoljub Šabić se je za Danas vprašal, ali je cilj tega nakupa onemogočiti poslovanje konkurentov in, ali bo morda denar iz državnega podjetja preusmerjen v druge namene.
“Neracionalne poteze zasebnih podjetij so njihova težava, pri javnih podjetjih pa so stvari bistveno drugačne. Zato je nedopustno in neodgovorno, da vodstvo Telekoma kot edini odgovor na številna vprašanja ponuja zastarelo besedno zvezo ‘poslovna skrivnost’. Nedopustno bi bilo tudi, če bi se Telekom lahko pohvalil z dobrim poslovanjem. Pa vendar javnost ve, da se je dolg Telekoma v zadnjih 4-5 letih povečal s približno 300 milijonov evrov na približno 1,5 milijard,” je poudaril Šabić.
Po poročanju portala Danas o političnih motivih nakupov srbskega Telekoma priča tudi dokument o združitvi s češkim zasebnim podjetjem Telenor, s katerim so na podjetje prenesli celotno infrastrukturo in vsebine kabelske televizije. Kot je poroča portal Danas, je bil cilj združitve “zmanjšanje tržnega deleža SBB (pod okriljem United Group op.a.) pod 30 odstotkov”.
Medij je še poročal, da je bil cilj preprečiti financiranje medijev, kot so N1, Nova S in Sport Klub. Dokument je ob združitvi namreč navajal “uničenje konkurence” in ne finančnih dobičkov, kot so trdili v Telekomu.
Srbski državljani ‘plačali’ že v preteklosti
Odvetnik Šabić je za portal Danas povedal, da ne bo prvič, ko bodo srbski državljani plačali obveznosti državnega podjetja, ki so “plod neodgovornih megalomanskih politično motiviranih ambicij”.
Telekom je novembra 2018 za približno 200 milijonov evrov kupil kabelskega operaterja Kopernikus, katerega dejansko vrednost so strokovnjaki ocenili kot bistveno nižjo. Po poročanju portala Danas je lastnik Kopernikusa Srđan Milovanović nato za 180 milijonov evrov kupil televizijo Prva in O2 (B92), sprememba uredniške politike teh televizij pa naj bi bila očitna takoj po prodaji.
Nato je Igor Žeželj kupil Kurir in zanikal, da za tem nakupom stoji Telekom, temveč izključno njegovo podjetje Wireless Media. Vendar se je pozneje v javnosti pojavila pogodba, iz katere je bilo razvidno, da je Telekom v Žežljevo podjetje vložil 38 milijonov evrov. Kasneje je ustanovil še informacijski kanal Kurir TV, ki je v distribuciji Telekoma in Supernove, hčerinske družbe Telekoma.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!