Zakaj se nekateri morski psi v temi svetijo?

Svet 10. Nov 202211:17
Svetleči morski pes
Foto: Save The Whales/Twitter

Znanstveniki so 1.600 kilometrov vzhodno od Nove Zelandije pred dvema letoma prvič v živo videli črnega morskega psa, ki se sveti. Da se sveti v temi, so znanstveniki dognali že leta 1980. Doslej so odkrili približno deset različnih vrst globokomorskih morskih psov, ki so sposobni proizvajati svetlobo. Črni morski pes spada med največje vrste svetlečih morskih psov.

Črni morski pes (latinsko Dalatias licha), ki prebiva v globinah oceanov, je znanstvenikom poznan že od 18. stoletja. Šele leta 1980 so znanstveniki predstavili prve študije, ki so ugotavljale, da ima ta vrsta morskega psa v koži organe, ki lahko proizvajajo svetlobo. Prvič pa so omenjeno sposobnost na teh nenavadnih živalih imeli priložnost opazovati šele leta 2020. Odkritje je posebno tudi zato, ker gre za črnega morskega psa, ki pripada največji vrsti “svetlečih” morskih psov in lahko zraste do 180 centimetrov.

Med raziskovalci, ki so prisostvovali odkritju, je bil tudi Jérôme Mallefet, biolog z belgijske katoliške univerze v Louvainu. Kot je dejal, je že od nekdaj upal, da bo imel priložnost videti svetlečega morskega psa, zdaj pa je lahko videl celo največjega med njimi.

Sanje so se mu uresničile 1.600 kilometrov vzhodno od Nove Zelandije. Na območje, kjer živi ta vrsta morskega psa, so se znanstveniki odpravili z raziskovalno ribiško ladjo, ki za lov uporablja veliko vlečno mrežo. Morskega psa so ulovili na globini 800 metrov, Mallefetu pa je kot prvemu tako velik ulov uspelo prenesti v zatemnjeno sobo, kjer je na svoje veliko navdušenje opazil, da ima telo morskega psa modrozelen sijaj. Kot je opisal, je to eden od njegovih znanstvenih “svetih gralov”. Odkritje so raziskovalci opisali tudi v znanstvenem članku.

Osvetljenost mu omogoča preživetje in komunikacijo

Manjše vrste globokomorskih morskih psov osvetljenost uporabljajo za medsebojno komunikacijo in kot neke vrste obrambni sistem. Nekateri imajo na hrbtu osvetljene bodice, s katerimi plenilce opozarjajo na nevarnost. Mnogi lahko osvetlijo tudi trebuhe, kar jim pomaga, da plenilci pod njimi ne vidijo njihove silhuete, saj se svetloba s trebuha zlije s svetlobo s površja. Nekateri samci pa z osvetljenostjo privabljajo tudi samice.

V nasprotju z manjšimi svetlečimi morskimi psi pa črni zaradi svoje velikosti osvetljenosti ne uporabljajo za skrivanje pred plenilci, temveč plenjenje, je prepričan Mallefet. Meni, da si s svetlobo osvetlijo morsko dno, kar jim pomaga pri lovu, hkrati pa jim omogoči, da se neopazno prikradejo k plenu. Mallefet to domnevo podkrepi z dejstvom, da so v želodcih črnih morskih psov, ki spadajo med najpočasnejše morske pse, pogosto našli veliko hitrejše manjše morske pse.

“Pri njihovi običajni potovalni hitrosti bi za 100-metrski dvig potrebovali več kot 10 minut. Zato predvidevamo, da drsijo po območju somraka in nenadoma napadajo plen, ki počiva na dnu. Tako kot mačka, ki skoči na miš,” slikovito opiše Mallefet.

Za proizvodnjo svetlobe morski psi uporabljajo drobne čašaste strukture, imenovane fotoforje, ki so razporejene po njihovi koži. V središču vsake “skodelice” so celice, ki oddajajo svetlobo, leča na vrhu pa usmerja svetlobo navzven. Bioluminiscenco pri morskih psih nadzirajo hormoni. Uporabljajo dva do tri hormone, s katerimi uravnavajo svetlobo. Morski psi se niso sposobni hitro “prižigati oziroma ugašati”. Gre za počasen proces, morski psi pa lahko svetijo od ene do dveh ur. Znanstveniki sicer še vedno ne vedo natančno, na kakšen način jim uspe proizvesti svetolobo. Drugi poznani svetleči organizmi namreč svetlobo proizvajajo v simbiozi z bakterijami, spet drugi se svetijo na podlagi kemijskih reakcij v telesu. Pri morskih psih pa znanstveniki niso odkrili, da bi svetloba nastajala na takšen način. Njihova osvetljenost tako ostaja ovita v tančico skrivnosti.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar