Zamrznjene ruske milijarde kot "kokoš z zlatimi jajci", ki bi jo radi pojedli vsi

Evropska unija pospešeno išče načine, kako zagotoviti nadaljnje financiranje ukrajinske obrambe proti ruski agresiji, pri čemer glavni odločevalci v Bruslju vse resneje razmišljajo o tem, da bi za to uporabili milijarde, ki jih je EU po začetku vojne zamrznila sankcioniranim Rusom.

Če so doslej v Bruslju več kot treh letih in pol, odkar traja vojna, vztrajno ponavljali, da se tega denarja ne smejo dotakniti, obresti pa se lahko, se je v zadnjih tednih ta retorika v EU spremenila.

Ideja je, da bi zamrznjen ruski denar v obliki brezobrestnih reparacijskih posojil namenili za nakupe orožja evropskih proizvajalcev. O tem so na neformalnem vrhu EU v Köbenhavnu v začetku meseca razpravljali tudi voditelji držav članic.

Kako bi EU lahko izvedla takšno posojilo?

Ruski denar je trenutno v obliki obveznic shranjen pri belgijski družbi Euroclear, in sicer v višini okoli 210 milijard evrov.

Osnutek predloga predvideva, da bi se EU pri družbi Euroclear zadolžila za okoli 140 milijard evrov, ta denar pa bi nato posodila Ukrajini. Preostalih 45 milijard evrov pa bi potrebovali še za nadaljnje financiranje posojila Ukrajini v okviru skupine G7, ki ga Kijev že prejema, je poročala STA. Po tem načrtu bi EU postala dolžnica družbe Euroclear, ta pa bi ostala dolžnik Rusije.

Novo posojilo bi tako izplačevali po obrokih glede na ukrajinske potrebe, Ukrajina pa bi denar vrnila šele, ko bi ji Rusija poplačala vojno škodo - torej bi za odplačilo uporabila ruske vojne reparacije.

Idejo so na nedavnem zasedanju v Luksemburgu pretresali tudi finančni ministri EU, ki so iskali "kreativne finančne mehanizme", potrebne za izvedbo takšnega posojila.

Kot je nedavno poročal bruseljski portal Politico, bi morala pravna utemeljitev Evropske komisije o tem posojilu zdržati tudi morebitno presojo na sodišču, saj je ruski predsednik Vladimir Putin že zažugal s tožbo, če bo Unija želela "poseči po ruski lastnini".

Večina držav podpira takšno posojilo Ukrajini

Po besedah slovenskega finančnega ministra Klemna Boštjančiča je večina finančnih ministrov EU izrazila podporo prizadevanjem komisije. "Države podpiramo, da se ta sredstva uporabijo, vendar na drugi strani vsi opozarjamo na pravni vidik tega," je takrat dejal Boštjančič in dodal: "Gre za vrsto zelo kompleksnih pravnih vprašanj, na katera je treba dobiti odgovore."

Podporo takšni rešitvi so javno izrazile tudi največje članice Evropske unije – Francija, Nemčija in Italija, predlog pa je podprlo tudi Združeno kraljestvo, ki kljub izstopu iz Unije sodeluje pri usklajevanju ukrepov v okviru skupine G7.

Nemški kancler Friedrich Merz, ki velja za velikega podpornika te ideje, je v četrtek napovedal, da bo prihodnji teden na zasedanju v Bruslju pozval voditelje držav EU, da potrdijo posojilo.

"Ta denar bo namenjen izključno financiranju vojaške opreme, ki bi zagotovila vojaško odpornost Ukrajine v prihodnjih letih. Tega ne želimo storiti z namenom podaljševanja vojne, temveč zato, da bi to vojno čim prej končali," je dejal.

Voditelji EU o posojilu šele na decembrskem zasedanju

Po besedah naših sogovornikov iz vladnih vrst je sicer zelo malo verjetno, da bi Evropski svet že v četrtek obravnaval predlog o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev, saj države članice še vedno čakajo na jasen načrt Evropske komisije, kako to pravno sploh izpeljati. Bolj verjetno je, da bi voditelji pretresali to vprašanje na decembrskem vrhu v Bruslju.

Naši sogovorniki sicer ocenjujejo, da je zdaj sicer pravi trenutek za odpiranje tega vprašanje, predvsem v luči sprejetja nedavnega mirovnega načrta v Gazi.

Ob tem naj bi obstajalo tudi soglasje med državami članicami EU, da je na moralni in politični ravni vsekakor prav, da EU ta zamrznjena sredstva uporabi za pomoč Ukrajini v vojni proti Rusiji. Vendar pa je na drugi ravni treba upoštevati tudi finančne in pravne okvirje za zagotovitev takšnega posojila.

Zakaj imajo belgijske oblasti pomisleke?

Najbolj tresočo roko pri tem ima Belgija, kjer je večina tega derja tudi shranjenega, proti je Madžarska, kar glede na dobre odnose madžarskega premierja z ruskim pedsednikom ni presenečenje.

Pojavila so se tudi namigovanja, da bi predlogu lahko nasprotovala še Slovaška, ki prav tako velja za podpornico Rusije, vendar naši viri pravijo, da je tudi vlada v Bratislavi naklonjena tej ideji.

Belgijski premier Bart De Wever je nedavno zamrznjeno rusko premoženje označil za "kokoš, ki nosi zlata jajca" in dodal: "Razumem, da bi jo vsi radi pojedli, vendar je treba razrešiti še kup pomembnh vprašanj."

Belgija želi namreč od preostalih držav EU zagotovila, da bodo članice prevzele del tveganj. "Če bomo ta denar vzeli in ga porabili, bomo vsi odgovorni, če bo šlo kaj narobe," je izpostavil De Waver. Opozoril je tudi na to, da bi lahko neupravičena uporaba ruskih sredstev predstavljala grožnjo, da se tudi druge države, denimo Kitajska, odločijo za umik rezerv iz Evrope.

Kot pravijo naši viri iz vladnih vrst, bo pri tem vprašanju na koncu treba počakati na Belgijo, kako se bo odločila, saj nosi največji del bremena zaradi hrambe ruskih zamrznjenih milijard.

V vladnih vrstah pa naj ne bi manjkale niti ocene, da bi bila Slovenija pripravljena pritisniti na zavoro takšnemu predlogu, če bi Belgija še naprej nasprotovala takšnemu posojilu.

O sankcijah odslej s kvalificirano večino?

Po mnenju EU posojilo ruskih zamrznjenih sredstev Ukrajini ne bi veljalo kot zaplemba premoženja, čemur po navedbah bruseljskih uradnikov pritrjuje tudi mednarodno pravo. Se pa odpira tudi vprašanje, kako bi takšno odločitev v EU sploh potrdili.

Unija namreč sankcije proti Rusiji, kamor sodi tudi zamrznitev ruskega premoženja, podaljšuje na pol leta s soglasjem članic, čemur pa vedno nasprotuje Madžarska.

Prav zaradi tega naj bi v EU razmišljali, da bi takšne odločitve po novem sprejemali s kvalificirano večino.

"Še vedno smo v neznanih vodah, pod katerimi pogoji bi se lahko uporabilo glasovanje s kvalificirano večino," je nedavno za Politico dejal Armin van Bogdandy, strokovnjak s področja javnega in mednarodnega prava. "Pogodba EU sicer dovoljuje glasovanje s kvalificirano večino v izrednih razmerah, na primer, kadar država članica očitno ravna v nasprotju z osnovno solidarnostjo EU," je še dodal.

Ukrajina pa medtem vztraja, da je mora EU čim hitreje uporabiti zamrznjena ruska sredstva, saj vsaka zamuda pri pomoči slabi njeno obrambo pred rusko agresijo.