Menu Item
Zaradi pandemije koronavirusa slovenski državljani, ki živijo na Tajskem, težko pridejo do novega potnega lista. Epidemiološke razmere namreč omejujejo izvedbo konzularnih dni na Tajskem, kjer so dokumente sicer pridobili. Predstavniki ministrstva za zunanje zadeve jim predlagajo obisk Slovenije ali slovenskega veleposlaništva v kateri izmed bližnjih držav, kar pa je za skupino slovenskih državljanov, s katero smo govorili, skoraj nemogoče. Menijo, da država v posebnih okoliščinah ne išče rešitev, ampak jih ignorira.
Slovenci, ki živijo na Tajskem, imajo od začetka pandemije koronavirusa probleme s pridobitvijo novih potnih listov. Pred virusom so si potne liste lahko uredili z odhodom v Slovenijo ali na slovenska veleposlaništva v bližnjih azijskih državah, pa tudi s prihodom slovenskih pooblaščencev iz veleposlaništva na Kitajskem na Tajsko.
“Ko se je pojavila potreba po izdaji novih listin, so po redni dolžnosti prišli predstavniki konzularnega oddelka iz Pekinga v Bangkok v okviru rednih konzularnih dni. S situacijo pandemije v zadnjem letu in pol, pa se je zadeva očitno spremenila v tej smeri, da te dolžnosti niso več pripravljeni izvajati,” je skupina dvanajstih slovenskih državljanov na Tajskem napisala v sporočilu, ki so ga poslali medijem.
Izvedba konzularnih dni izven države sprejemnice namreč ni zakonska obveznost konzularnih uslužbencev, ampak praksa, ki se je poslužujejo, ko ocenijo, da je interes slovenskih državljanov dovolj velik, da upraviči službeno potovanje konzularnega uslužbenca v drugo državo.
“Zdaj se trudimo po vseh možnih kanalih, da bi se nas nekdo od državnikov usmilil in poslal nekoga sem,” je za N1 povedala ena izmed slovenskih državljank na Tajskem Helena Klaič, ki z možem živi na Phuketu, medtem ko njuna hči živi v Bangkoku. Z nami je govorila v imenu dvanajstih slovenskih državljanov – med njimi je tudi upokojeni par Dušan in Renata Artač – ki z delovno ali upokojensko vizo bivajo na Tajskem.
“Vsem nam potni listi še niso potekli, enim bodo kmalu, drugi v njih več nimajo prostora za naslednje vize, nekateri imajo poškodovane potne liste. Razlogi so različni, jih pa vsi potrebujemo,” je pojasnila. “Ko potnega lista nimaš več, nimaš vize, si ilegalec in si potem lahko v velikih težavah,” je dejala. Ponovna pridobitev vize za bivanje na Tajskem je sicer lahko enostavna, lahko pa se močno zakomplicira. “Lahko so potrebna dodatna dokazila, lahko katerim izmed meril ne zadostiš. Lahko, da je vse v redu, lahko pa da ni, in potem nastanejo težave,” je pojasnila.
“Nemogoče pogrešiti diplomata”
Sredi junija letos so se v iskanju rešitve začeli obračati na slovenska veleposlaništva in ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ). Slovensko veleposlaništvo v Pekingu jih je usmerilo na vodjo konzularnega oddelka Andreja Štera, ki jim je svetoval, naj se z veljavnim potnim listom odpravijo v Slovenijo ali na slovensko veleposlaništvo v kateri izmed azijskih držav (recimo Kitajsko) ter tam zaprosijo za izdajo novega potnega lista. Lahko pa tudi ostanejo na Tajskem do izteka veljavnosti potnega lista in zatem pri eni od ambasad katere od držav članic Evropske unije (EU) zaprosijo za izdajo potnega lista za vrnitev (tako imenovani Emergency Travel Document), s katerim se lahko vrnejo v Slovenijo in tukaj zaprosiljo za nov potni list.
Podobno jim je svetoval tudi minister za zunanje zadeve Anže Logar, na kogar so naslovili poslansko vprašanje. Navedel je, da je potovanje v Slovenijo za izdajo dokumenta mogoče, finančni stroški pa, da se ne razlikujejo od tistih pred pandemijo koronavirusa. Po njegovem pojasnilu bodo konzularni dnevi na Tajskem naslednjič izvedeni, ko bodo to dopuščale epidemiološke razmere v državi, trenutno pa njihova izvedba ni mogoča zaradi “kadrovske zasedbe slovenskega veleposlaništva v Pekingu”.
Uslužbenec slovenskega veleposlaništva v Pekingu bi za izvedbo konzularnega dne v Bangkoku zaradi 14-dnevne obvezne karantene ob prihodu na Tajsko in trotedenske karantene ob vrnitvi na Kitajsko po ministrovih besedah od rednega dela namreč izostal najmanj pet tednov. “Nemogoče je pogrešiti diplomata, ki bo odsoten tako dolgo, dodatno še v času predsedovanja Slovenije Svetu EU,” je avgusta odgovarjal minister Logar.
Pot v tujino izjemno otežena
Kot je za N1 pojasnila Klaič, pa je kakršnokoli potovanje zanje v tem trenutku izjemno oteženo. “Težave imamo že samo s potovanjem iz Phuketa v Bangkok, ker potrebuješ razna dovoljenja, v provinci, v katero potuješ, pa moraš dejansko tudi prebivati. Ob tem moraš biti tudi cepljen, s cepljenjem pa imamo težave, saj za nas ni dostopno ali pa do njega nismo upravičeni. Nekateri se tudi ne želijo cepiti, ker ne zaupajo kitajskim cepivom,” je opisala. S hčerko denimo za cepljenje še nista prišli na vrsto, njenega moža pa po drugi strani pri cepljenju odklanjajo zaradi njegove avtoimunske bolezni.
“Ni tako enostavno priti do cepiv, ker jih tudi za Tajce ni dovolj,” je dodala.
Sama pot čez državne meje, kjer jim predstavniki MZZ svetujejo, naj pridobijo nove potne liste, zaradi pandemije koronavirusa tako ni optimalna. Potem so tukaj še dodatni finančni stroški. “Kitajska je že sama po sebi izjemno draga in si tja ne želim oditi. Za vstop zahtevajo veliko testov, pa tudi trotedensko karanteno, kar bi bil še hujši strošek, kot vse ostalo. Že sama misel na to mi je neprijetna, ker bi bila prepuščena nekomu v državi, ki je ne poznam,” je opisala Klaič.
Misel na odhod po potni list v Slovenijo je za našo sogovorko sicer lažja, saj bi v tem primeru lahko obiskala tudi svojo družino, ki je ni videla dve leti in pol. “Je pa vprašljivo, če mi bodo na veleposlaništvu odobrili prihod nazaj. Ker nisem cepljena, bom šla v karanteno, toliko časa pa si ne želim biti odsotna tudi zaradi moževe bolezni. Če ostane sam, je to zame zelo neprijetno. Če slučajno zboli za covidom, ga čaka takojšnja hospitalizacija, tudi če ne bo imel nobenih simptomov. Hči na Phuket ne bi spustili, ker tukaj ne prebiva,” je pojasnila za N1.
Čeprav bi bili problematični že sami finančni stroški (gre za več tisoč evrov), je po besedah sogovorke bistven človeški dejavnik. Kot je pojasnila: “Pustiti člana družine samega na Tajskem, ko ne veš, ali se boš lahko vrnil ali ne … Ne vemo, kako bo s koronavirusom tukaj že čez dva tedna. Tajska je namreč zelo znana po tem, da dobesedno čez noč spreminjajo pravila.”
Država “ni iskala rešitev”
Prav tako bi z odhodom v tujino poskrbela le sama zase in ne za celotno družino – za izdelavo potnega lista je namreč treba dati prstni odtis.
V skupini dvanajstih slovenskih državljanov, s katerimi smo stopili v stik, so tudi upokojenci, med katerimi je veliko takšnih, ki so na Tajsko prišli zaradi minimalne pokojnine. “Tukaj dokaj dostojno živijo in jim takšna pot predstavlja ogromen strošek. Tam nekje pet ali šest tisoč evrov na osebo, kar je s par sto evri pokojnine ogromno,” je opisala množico neugodnih dejavnikov.
“Ne gre za to, da si želimo posebnih ugodnosti,” je dodala Helena Klaić. “Zdaj pač ni normalna situacija. Gospod minister in gospod Šter pravita, da so v času pandemije stvari drugačne. Seveda so. In ravno takrat je dobro, če lahko država kaj naredi za svoje državljane, saj drugače države sploh ne bi kontaktirali niti obremenjevali,” je opisala in dodala, da se v tem primeru počutijo precej spregledani in ignorirani.
“Dejansko niso iskali nobenih rešitev, samo ponujali so nam, kaj lahko mi naredimo, ne pa kaj lahko oni naredijo za nas, razen tega da nam svetujejo in navajajo zakone,” je dejala naša sogovorka.
Sami denimo predlagajo, da bi jim katero izmed veleposlaništev druge države članice EU na Tajskem vzelo prstne odtise, potni list pa potem izdalo slovensko veleposlaništvo v bližini. “Dandanes, ko imajo vse države članice EU skupne protokole, kar navajata tudi gospod Šter in minister Logar, ne vem, zakaj se kaj takšnega ne da dogovoriti. Ali je kaj takšnega res nemogoče organizirati ali to zakonsko ni mogoče ali je treba doseči kakšen poseben dogovor,” se ob tem sprašuje.
MZZ rešitve brez potovanja ne navaja
Z ministrstva za zunanje zadeve so za N1 odgovorili, da morajo državljani skladno z 22. členom Zakona o potnih listinah vlogo za izdajo potnega lista zaradi zajema biometričnih podatkov, ki so za izdajo potnega lista nujno potrebni, vložiti osebno pri pristojnem slovenskem organu. “Zato tega ni mogoče narediti preko predstavništev drugih držav članic EU, niti pri slovenskih konzulatih, ki jih vodijo častni konzuli, ali po elektronski poti,” so pojasnili.
Konzularni dnevi se bodo na Tajskem ponovno izvajali, ko bodo to dopuščale epidemiološke razmere oziroma bodo pogoji potovanja in vrnitve v državo sprejemnico omogočali siceršnje redno delo veleposlaništva, so še sporočili in dodali, da lahko slovenski državljani vlogo za izdajo dokumenta sicer vložijo na kateremkoli slovenskem veleposlaništvu ali upravni enoti v Sloveniji. “To pomeni, da lahko potujejo tja, kamor jim z ekonomskega in logističnega vidika najbolj ustreza,” so pojasnili, medtem ko dodatne možnosti pridobitve osebnega dokumenta brez potovanja v tujino zaenkrat niso navedli.
Podobne težave tudi na Filipinih
Kot nam je še povedala Klaič, imajo podobne težave tudi na Filipinih. “Tudi tam bivajo slovenski državljani, ki so jim pretekli potni listi. Zanje je sicer zadolženo veleposlaništvo na Japonskem, ki je prav tako zelo nefleksibilno, kar se tega tiče,” je pojasnila, a dodala, da je bivanje brez potnega lista samo z bivalno vizo na Filipinih vseeno lažje, kot pa na Tajskem.
