Menu ItemSlovenija je danes prevzela enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov. Posebni predstavnik Slovenije Samuel Žbogar je ob tej priložnosti v New Yorku predstavil načrte za čas slovenskega predsedovanja. Kaj bodo glavne prioritete Slovenije ter katere so njegove osrednje kritike Varnostnega sveta ZN?
Slovenija je, osem polnih mesecev po tem, ko je za dve leti postala nestalna članica Varnostnega sveta ZN, za en mesec prevzela še predsedovanje tej pomembni svetovni instituciji. Prvo predsedovanje Varnostnemu svetu (VS) Združenih narodov (ZN) v tem mandatu je Slovenija uradno prevzela že 1. septembra, a ga je zaradi nedelje in ponedeljkovega praznika v ZDA dejansko prevzela šele danes. Posebni predstavnik Slovenije v Varnostnem svetu Samuel Žbogar je ob tej priložnosti na sedežu ZN na novinarski konferenci v New Yorku predstavil načrte za čas slovenskega predsedovanja.
Kot je dejal Žbogar, je september vedno zelo živahen mesec, to leto še posebej, saj bo 25. septembra potekala odprta razprava na visoki ravni z naslovom Voditeljstvo za mir. Podrobnosti o udeležencih odprte razprave Žbogar za zdaj sicer ni želel razkriti, saj da usklajevanja še potekajo.
To je po 25 letih drugič v zgodovini, da je Slovenija članica Varnostnega sveta ZN. Žbogar je ob tem poudaril, da se je v tem času Slovenija spremenila, spremenil pa se je tudi svet. “Vedno znova zaznavamo nujo po tem, da povrnemo politično voljo in zaupanje, da okrepimo globalni red, ki ga gradimo že desetletja, v zadnjih letih pa smo priča njegovi eroziji. Zato je tu naš slogan: Gradimo zaupanje, zagotavljamo prihodnost,” je dejal.
Napovedal je, da namerava Slovenija v času svojega predsedovanja odpirati številne razprave – tako bo 9. septembra potekala odprta razprava o mirovnih misijah ZN, ki bo osredotočena na velik pomen poenotenega pristopa k tem mirovnim misijam. “To bo omogočilo, da bodo misije prinesle rezultate, prineslo pa bo tudi priložnost, da opravimo refleksijo, kako lahko okrepimo zaupanje in zberemo podporo za mirovne misije,” je ob tem dodal. Prav tako pričakujejo refleksijo o prihodnosti mirovnih misij ZN.
“Svet z erozijo spoštovanja pravil drsi v stanje nereda”
Glavni dogodek se bo, kot omenjeno, odvil 25. septembra. Odprto razpravo bo vodil premier Robert Golob. Dogodek je, tako Žbogar, odziv na potrebo po okrepitvi legitimnosti in relevantnosti Varnostnega sveta ZN. “Menim, da je zelo pomembno poudariti, da smo v osmih mesecih našega članstva opazili erozijo obojega.”
“Smo idealistični, a nismo naivni,” je ob tem še dejal Žbogar in pojasnil, da nihče ne verjame v to, da se bo po enem samem zasedanju spremenilo splošno vzdušje v Varnostnem svetu. Je pa poudaril, da bi to bistveno pripomoglo k refleksiji vseh članic VS ZN, predvsem stalnih. “Vse se je začelo razgrajevati po ruskem napadu na Ukrajino in vzdušje je nazadovalo, kar lahko opazimo tudi na dnevni ravni – predvsem v izmenjavah mnenj med ZDA in Rusijo –, a zagotovo bomo pozvali k večji enotnosti, saj se nam zdi, da je prav ta predpogoj za naš končni uspeh,” je še dejal posebni predstavnik Slovenije.
Kot je v odgovoru na novinarsko vprašanje pojasnil Žbogar, bi se v želji po odpravitvi erozije morali v prvi vrsti usmeriti k doslednemu upoštevanju mednarodnega in humanitarnega prava. “To bi bil dober začetek. Ob tem bi Varnostni svet moral intenzivneje iskati teme, kjer bi lahko dosegli enotnost,” je dodal in pojasnil, da bo Slovenija ob tem v prvi vrsti poskušala dokazati, da nimamo dvojnih merih. “Za nas so vse krize enako pomembne, naj bo to vojna v Ukrajini, v Gazi, Sudanu …” je naštel Žbogar.
“Dogodek (Voditeljstvo za mir, op. a.) sledi opažanjem, da živimo v svetu mračnih statistik – z največ aktivnimi konflikti, rekordnim številom žrtev med civilisti, humanitarci in zdravstvenimi delavci ter novinarji. Rekordno visoko je tudi število razseljenih ljudi zaradi konfliktov, mislim, da govorimo o več kot 100 milijonih ljudi. Kljub obilju bogastva živimo v času lakote – ženske in otroci nosijo največje breme. Podnebne spremembe, pomanjkanje vode in onesnaženje dodajajo dodaten pritisk na migracijske tokove in posledično na mir ter varnost. Svet postaja manj stabilen, manj miren in z erozijo spoštovanja pravil drsi v stanje nereda,” je še nanizal Žbogar. Poudaril je, da potreba po okrepitvi zaupanja in zagotovitvi prihodnosti še nikoli ni bila tako velika, osnova za to pa je polno spoštovanje Ustanovne listine ZN.
Konec meseca sledi še zaprto zasedanje z voditelji Arabske lige. “Ob naraščajoči krizi na Bližnjem vzhodu za to ne bi moglo biti bolj primernega trenutka,” je ob tem dejal Žbogar. Situacijo v Gazi bodo še naprej podrobno spremljali, je dodal. Že ta teden na zahtevo tako Izraela kot Alžirije sledi brifing. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon bo vodila razpravo o Afganistanu, na kateri bo poudarek na pravicah žensk. V septembru se bodo zvrstili še sestanki na temo Sirije, Jemna, Sudana in Konga. “V programu je seveda še prostor za dodatne razprave, ki jih bodo predlagale članice VS. Pričakujemo še več razprav o Gazi, Ukrajini in Sudanu,” je dodal Žbogar.
Slovenija je bila junija lani s 153 glasovi članic ZN izvoljena v Varnostni svet ZN z mandatom od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025. Varnostni svet ZN ima 15 članic: deset nestalnih, ki imajo dveletni mandat, in pet stalnih (Francija, Kitajska, Rusija, ZDA in Združeno kraljestvo). Pet nestalnih članic je afriških oziroma azijskih držav, dve prihajata iz latinskoameriške regije, dve iz skupine zahodnoevropskih in drugih držav, ena pa prihaja iz vzhodnoevropske skupine držav, ki ji pripada Slovenija. Vsako leto se zamenja pet nestalnih članic Varnostnega sveta ZN. Slovenija bo sicer v času sedanjega mandata v Varnostnem svetu (2024-2025) najpomembnejšemu organu ZN predsedovala še decembra 2025.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje