ZDA čaka odločilni preizkus, ki lahko predsedniku Trumpu prekriža načrte

3. novembra bodo v ZDA potekale vmesne volitve (midterm elections, op. a.), rezultat pa bo pomembno zaznamoval zadnji dve leti predsedovanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Čeprav Trumpovega imena ne bo na glasovnici, pa vmesne volitve že tradicionalno veljajo za referendum o dosedanjem delu ameriškega predsednika po polovici mandata, ob tem pa predstavljajo tudi prvi večji preizkus strankarski podpori.

Trenutno imajo sicer republikanci večino tako v predstavniškem domu kot tudi senatu, glede na pretekla glasovanja volilcev na vmesnih volitvah pa bi se to razmerje lahko tudi spremenilo.

Rezultati javnomnenjskih raziskav ob skorajšnji polovici mandata Donaldu Trumpu niso najbolj naklonjeni. Po podatkih portala Silver Bulletin je Trump svoj drugi mandat v Beli hiši začel z nekaj več kot 50-odstotno podporo, v začetku oktobra pa je ameriškega predsednika podpiralo le še 37 odstotkov vprašanih, pri čemer jih je kar 61 odstotkov odločno nasprotovalo njegovemu delu. Podobne rezultate kažejo tudi druge ankete javnega mnenja.

Prav zaradi teh trendov bi lahko Trumpova republikanska stranka na vmesnih volitvah doživela hladen tuš in izgubila večino vsaj v predstavniškem domu, lahko pa se zgodi tudi popoln preobrat in demokrati osvojijo oba domova ameriškega kongresa.

Ameriški predsednik se očitno dobro zaveda, da zaradi občutne rasti življenjskih stroškov in goriv republikancem gori pod nogami, zato je v zadnjih tednih skušal narediti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil polom stranke na vmesnih volitvah. Tako je nedavno sklenil dogovor z Moskvo o dobavi dizelskega goriva, Ukrajino in Rusijo je skušal prepričati, naj prenehata medsebojno napadanje energetske infrastrukture, saj tovrstni napadi dvigujejo ceno goriv na svetovnih trgih.

Ob tem v Združenih državah vztraja inflacija nad ciljno ravnjo ameriške centralne banke Federal Reserve, k čemur je pomembno prispevala vojna, ki jo je Trump – skupaj z Izraelom – februarja začel z Iranom. Konflikt je povzročil motnje v dobavi energentov in močan skok cen goriva, javnomnenjske raziskave pa kažejo, da kar 63 odstotkov vprašanih nasprotuje Trumpovemu vodenju zunanje politike ZDA.

Pred dnevi so se pojavila tudi namigovanja, da naj bi bil Trump še pred vmesnimi volitvami pripravljen ponovno napasti cilje v Iranu. Po poročanju revije Atlantic naj bi Bela hiša ameriško obrambno ministrstvo zaprosila za pripravo načrtov za morebitne nove napade na iranske energetske objekte.

"Vsem želim jasno povedati, da kljub temu, da je Iran v zelo slabem stanju, tako gospodarsko kot vojaško, in kljub temu, da bo blokada ostala v polni veljavi (...) Irana ne bomo napadli (...) pred vmesnimi volitvami," je Trump zapisal na svojem družbenem omrežju Truth in dodal, da vodijo produktivne pogovore z Iranom.

Kakšno je trenutno razmerje moči v ameriškem kongresu?

Ameriški kongres sestavljata predstavniški dom in senat. Volivci bodo tokrat odločali o vseh 435 sedežih predstavniškega doma, kjer imajo kongresniki dvoletni mandat, ter o 35 od 100 sedežev v senatu, kjer mandat senatorjev traja šest let. Trenutno imajo tesno večino v obeh domovih republikanci.

V predstavniškem domu zasedajo 218 sedežev, kar predstavlja minimalni prag za nadzor, pri glasovanjih pa jih podpira še en neodvisni predstavnik, medtem ko imajo opozicijski demokrati 214 sedežev, dva položaja pa sta trenutno izpraznjena. V stočlanskem senatu imajo republikanci večino s 53 sedeži proti 47 demokratskim.

Demokrati za preobrat oblasti potrebujejo štiri sedeže v obeh domovih. Medtem ko jim v predstavniškem domu to zagotavlja večino, morajo v senatu osvojiti najmanj 51 sedežev. Če bi bil izid v senatu izenačen na 50 proti 50, odločilni glas po ustavi pripada podpredsedniku ZDA J. D. Vanceu, kar bi ohranilo republikanski nadzor nad zgornjim domom.

Analitiki ocenjujejo, da imajo demokrati dobre možnosti za prevzem predstavniškega doma, medtem ko bo tekma za senat izjemno tesna. Demokrate čaka zahtevna naloga, saj morajo zmagati tudi v tradicionalno konservativnih zveznih državah, kot so Aljaska, Iowa in Ohio, kjer je Trump na prejšnjih predsedniških volitvah zmagal z veliko prednostjo.

Kaj bi se zgodilo, če demokrati zmagajo v predstavniškem domu, republikanci pa ohranijo večino v kongresu?

Glede na ankete in zgodovinska nihanja volivcev na vmesnih volitvah obstaja več scenarijev, vsak od njih pa bi radikalno preoblikoval zadnji dve leti Trumpovega mandata in določil izhodišča za predsedniški spopad med demokrati in republikanci leta 2028.

Eden od najverjetnejših scenarijev je, da demokrati prevzamejo nadzor nad predstavniškim domom, medtem ko bi senat ostal v rokah republikancev. Če bi demokrati v spodnjem domu osvojili tesno večino, bi takoj prevzeli vodenje vseh ključnih parlamentarnih odborov ter z njimi pravico do izdajanja zavezujočih pozivov na pričanje.

Pod drobnogledom kongresnih preiskovalcev bi se lahko hitro znašle obtožbe o korupciji, ravnanje zvezne agencije za priseljevanje ICE in celo razvpita gradnja nove plesne dvorane v Beli hiši. Čeprav bi Trumpova administracija ob podpori zvestega pravosodnega ministrstva takšne pozive verjetno skušala ignorirati, bi bil politični pritisk s strani demokratov zelo velik.

Po drugi strani pa bi bil tudi zakonodajni postopek bolj ali manj paraliziran, saj bi demokrati v predstavniškem domu lahko potrjevali zakonske predloge – o zdravstvu, stanovanjski politiki, pravici do splava, podatkovnih centrih za umetno inteligenco – vendar bi ti obtičali v senatu, kjer bi imeli zadnjo besedo republikanci.

Če bi demokrati dobili močnejšo večino v predstavniškem domu (za 20 do 40 sedežev), pa bi bilo mogoče pričakovati glasnejše pozive k ustavni obtožbi predsednika Trumpa. Po mnenju analitikov bi se zaradi tega del zmernih republikancev lahko oddaljil od Bele hiše pri vprašanju carin in vojne v Iranu.

Trump bi sicer še naprej ohranil pravico do veta in vladanja z izvršnimi ukazi.

Precej bolj zapleten položaj bi nastal, če bi demokrati prevzeli predstavniški dom, senat pa bi se po glasovih razdelil natanko na pol, 50 proti 50. V takšnem primeru bi republikanci prek odločilnega glasu podpredsednika J. D. Vancea formalno sicer ohranili večino in Trumpu omogočili potrjevanje zveznih sodnikov ter ministrov, a bi se zakonodajno kolesje praktično ustavilo. Vsak posamezni zakon bi postal talec peščice zmernih senatorjev z obeh bregov, ki bi postali jeziček na tehtnici in posledično pridobili izjemno moč pri pogajanjih o proračunu.

Kateri scenarij bi bil za Trumpa najslabši?

Najslabši scenarij za ameriškega predsednika Trumpa bi bil popoln preobrat trenutnega razmerja moči v spodnjem in zgornjem domu – zmaga demokratov v predstavniškem domu in senatu. Nadzor nad senatom je za vsakega predsednika ključnega pomena, saj prav zgornji dom potrjuje ministre, veleposlanike in zvezne sodnike. Že z minimalno večino 51 sedežev bi demokrati povsem ustavili Trumpova sodniška imenovanja in poskušali morebitno izpraznjeno mesto na vrhovnem sodišču ZDA pustiti odprto vse do predsedniških volitev leta 2028.

Sprejemanje obsežnejših zakonov bi sicer še naprej zaviralo senatno pravilo obstrukcije (filibuster, op. a.), ki terja 60 glasov, ter predsednikov veto, vendar bi demokrati z uvrščanjem priljubljenih ukrepov za boj proti draginji na dnevni red Trumpa prisilili v serijsko vlaganje vetov. S tem bi sistematično gradili svojo volilno platformo za leto 2028, medtem ko bi Trump kongresno večino poskušal prikazati kot glavnega krivca za gospodarske težave in visoke cene.

Lahko republikanci ohranijo večino v obeh domovih?

Da bi republikanci ohranili večino tako v predstavniškem domu kot v senatu, je zelo malo verjetno. Če bi jim to uspelo, bi bila zmaga za republikance zagotovo zgodovinskega pomena, ameriški predsednik pa bi imel mandat, da preostali dve leti predsedniškega mandata vlada, kakor si sam želi.

Brez strahu pred kongresnimi preiskavami in prostimi rokami za kadrovanje v sodstvu bi Trump zlahka nadaljeval uresničevanje svojih načrtov, z mize pa bi bila za nekaj časa pospravljena tudi grožnja proračunskih blokad in zaprtja zvezne vlade.

Poznavalci političnega dogajanja v ZDA pa napovedujejo, da bodo vmesne volitve vsekakor uvertura oziroma prvi korak pred predsedniškimi volitvami leta 2028. Ker Donald Trump takrat ne more več kandidirati, se bo tekma za njegovega naslednika začela že dan po vmesnih volitvah.

Med republikanci po zadnjih podatkih najbolje kaže aktualnemu podpredsedniku J. D. Vanceu, ob tem pa se pogosto pojavlja tudi ime ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, ki se je nekoč že potegoval za republikansko predsedniško nominacijo.

Na drugi strani pa v taboru demokratov kot najresnejša kandidata za naskok na Belo hišo veljata kalifornijski guverner Gavin Newsom in demokratska kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez.